top of page
LOGO_Zdravopato_kuhnapato_MZ.jpg

Osnovnošolski projekt na ravni slovenskih regij in pokrajin

Za boljši jutri nas vseh!

KuhnaPaTo!

Na tisoče slovenskih osnovnošolcev je pripomoglo k temu, da danes ne rabimo več govoriti o »izumiranju« lokalno značilnih, tradicionalnih jedi ali slovenske prehranske dediščine. Z njimi se ponašamo doma in v tujini, kjer še posebej zaznajo atraktivnost in drugačnost slovenske kuhinje.

Slovenski osnovnošolci stopajo tja, kamor le redko zaide »noga« strokovnjakov: v kuhinje svojih babic, prababic ali k bližnjim sosedom. Skozi projekt Kuhnapato, z neprecenljivo medgeneracijsko komunikacijo, med nas ponovno postavljajo jedi, ki so zaznamovale del kulture bivanja prednikov posameznih krajev ali regij, mest ali vasi. S svojimi, v projektu pridobljenimi kuharskimi izkušnjami in velikim entuziazmom, v sodelovanju s prenekaterimi kuharskimi mojstri ustvarjajo okuse ali kreacije, ki bi si zaslužile postati - ali pa se to že dogaja, gastronomski predstavniki posameznih mikro – regij Slovenije ali vsaj razlog za obisk le-teh.

Med temeljne pogoje preživetja človeštva štejemo sobivanje z naravo, kar je poslanstvo našega dela. Tak način življenja smatramo za trajnosten ali odgovoren za živeče generacije in vse zanamce. Ceniti in znati ali hoteti vzeti, kar nam narava ponuja »zdaj«, saj to telo potrebuje »prav zdaj«, postaja ponovno spoštovana veščina. V času naših prednikov so omenjena dejstva bila logičen del vsakdana, način življenja in zagotavljanja energije ali zdravja. Danes se ponovno učimo: kaj jesti kdaj in zakaj. Boj proti zavržkom hrane pa hodi vštric z bojem proti lakoti. Tudi klimatske spremembe niso več »nekaj, kar se dogaja na drugem koncu sveta«, so tukaj in težko se jim bo izogniti. Pa vendar, z malimi koraki pripomorejo h kvalitetnejšemu, varnejšemu bivanju tudi slovenski osnovnošolci.

Preproste jedi, sestavljene iz redkih lokalnih sestavin, dosegljivih ob posameznem letnem času, značilnih za geografsko pogojenost regije, nam s svojo prisotnostjo okusov vlivajo samozavest in prepričanje, da se slovenska kuhinja lahko kosa z marsikatero »kulinarično velesilo«.

Projekt je iz drobnih prizadevanj prerasel v gibanje s cilji: spodbujanje mladine k zavedanju in spoštovanju lastne prehranske kulturne zgodovine, uporaba in poznavanje hrane iz okolice tudi na sodobne načine, ustvarjanje želje po nadgradnji znanja o pridelavi ali predelavi lokalne hrane, spodbujanje pridelave avtohtonih sort in znanje o vzrokih ali kulturni pogojenosti priprave jedi v zgodovini. Projekt preko generacije osnovnošolcev, njihovih učiteljev in vzgojiteljev, partnerjev ter strokovnjakov, povezuje in izobražuje celotno slovensko javnost.

Mladostniki vsako šolsko leto z naraščajočo željo po sodelovanju v omenjenem projektu dokazujejo, da »vreča« prehranske dediščine še ni prazna. Zato poklon in spoštovanje vsem mladim ustvarjalcem, raziskovalcem, morda bodočim kuharjem ali pridelovalcem, da so izbrali odgovorno pot in dokazali, da jim ni vseeno! Pot, ki jih pelje do dolgoročnega zdravja, ohranjanja podeželja in z njim povezanih delovnih mest, spoštovanja ali razumevanja okolice, tudi skozi kulturno zgodovino, letnih časov ali geografskih posebnosti, pot učenja vrhunskih kuharskih mojstrovin, kreacij in prefinjenosti okusov, izobraževanja in obstoja, svojega naroda!

Da bi zgradili trdne temelje prihodnosti, moramo poznati lastno zgodovino, tudi na krožniku.

Projekt na celotnem področju Slovenije živi že 13 let. Na letni ravni sodeluje do 100 osnovnih šol in nekaj enot CŠOD. V tem času smo s pomočjo otrok obudili nekaj tisoč že pozabljenih jedi in običajev, povezanih z njimi. Le-te vsako leto strnemo v knjigi, ki kasneje služi kot učni pripomoček v šolah in promocija ali spodbuda vsem nam.

Septembra 2018 je Evropska komisija na pobudo MZ (DG SANTE) označila slovenski projekt “Kuhnapato” za enega izmed deset najboljših praks v Evropi na področju spodbujanja zdravja in trajnostnega načina življenja.

 

Spomladi 2021 se je na pobudo MKGP projekt Kuhnapato priključil vse svetovnemu gibanju Food System Summit, pod okriljem OZN ter v okviru omenjenega bil večkrat virtualno predstavljen odgovornim za prehrano po svetu. Kasneje je projekt vključen v dve koaliciji, med številnimi, ki so se formirale po uvodnem delu delovanja: 1. v koalicijo za izboljšanje šolske prehrane (in težnji po zagotavljanju pravice do nje otrokom po vsem svetu) ter 2. v koalicijo za zdarv način prehranjevanja mladostnikov (tudi boj proti lakoti ali podhranjenosti in zavržkom hrane).

Na podlagi tega je oktobra 2022 projekt dobil priložnost predstaviti se v živo v okviru stranskega dogodka ob robu Svetovnega prehranskega foruma (World Food Forum – WFF) v Rimu, na sedežu OZN za hrano in kmetijstvo (Food and Africulture Organization of the UN – FAO).

 

V preteklosti smo predstavljali slovensko kuhinjo tudi:

  • Trikrat v Washingtonu, na pobudo Ambasade RS v Washingtonu, na obrobnih dogodkih kuhali za predstavnike Bele hiše, čebelarje Amerike, izvajali delavnice na tamkajšnjih šolah in leta 2017 priredili Slovenski dan hrane, ki ga je naznanila tudi županja Washingtona DC. S tem namenom je bila takrat v sodelovanju z Uradom vlade RS za komuniciranje izdana knjižica receptov, ki je kasneje služila kot protokolarno darilo. Tega leta je bil častni pokrovitelj projekta predsednik vlade RS, dr. Miro Cerar. V letošnjem letu je bila knjižica obnovjlena in svoje poslanstvo širi naprej. UKOM je, kot se je to že dogajalo v preteklosti, tudi pred kratkim izoblikoval prispevek o našem projektu. In ga objavil na spletni strani.

  • V Londonu in Bruslju, kjer so otroci pripravljali zakuske – pogostitve s slovenskimi domala pozabljenimi jedmi z namenom obeležitve Dneva državnosti.

  • Na prenekaterih kulinaričnih in diplomatskih prireditvah po Sloveniji; predstavili smo se tudi na spomladanski konferenci Strateškega sveta za prehrano.

Svoje poslanstvo bomo širili tudi v prihodnje.

Šturje.jpg

O projektu v medijih

Dokazali smo svoje kreativne sposobnosti in hitrost v organizacijskem smislu, prilagodljivost in strpnost. Vsemu temu je botrovala skupna želja po spodbujanju najmlajših k zdravemu in odgovornemu načinu življenja. Izšli smo zmagovalci! Na vseh področjih. Bil je čas za izvedbo »klasičnih« projektnih aktivnosti v šolskih kuhinjah, v gospodinjskih učilnicah ali jedilnicah, pred šolami ali na bližnjih vrtovih; in bil je čas, da pokažemo in dokažemo, čemu vse to že 10 let. Naučili smo se samostojnosti, torej kuhati doma, kar je eden od osnovnih ciljev našega projekta. Znanje, ki ga prejmemo v šoli, smo prenašali sestram, bratom, staršem, od prednikov črpali dodatne informacije, ki so popestrile naša kosila in ob tem neznansko uživali.

Učimo se in ob enem dokazujemo, da nam ni treba biti lačen, da v sodelovanju z naravo, načrtovanjem obrokov, poznavanjem tradicije in zgodb iz kulturnega ozadja jedi (ki nam govorijo o tem: kaj jesti kdaj in zakaj), znanjem o sezonski ponudbi narave, nadgrajevanjem znanja o tem, kaj je uporabno in zakaj ter na kakšen način, predvsem pa pripravo jedi z ljubeznijo, dosegamo izjemne učinke, ki na dolgi rok pomenijo zadovoljstvo, uspeh, samostojnost, samooskrbo ter ostale procese v izogib lakoti, zavržkom hrane in ostalim nepotrebnim dejstvom.

Delovati preventivno je naše poslanstvo in tako stopiti korak proti dobremu počutju, ki je podlaga za uspešno opravljanje vseh ostalih aktivnosti v šoli in izven nje.

Velikokrat smo dokazali, da je priprava hrane proces, ki zna umiriti razgretega duha, zna povezati še včeraj ne povezljive, krepi socialne vezi in spodbuja razumevanje, ki je danes poleg zdravja, izjemnega pomena. Prehranjevanje v skupini, z jedmi, ki smo si jih pripravili sami ali so nam jih pripravili sošolci, sodi v proces dviga kulture prehranjevanja, ki jo danes štejemo tudi v ključno za zagotavljanje dolgoročnega zdravja, tako fizičnega, kot psihosomatskega. Zato kuhajmo in jejmo skupaj in (p)ostanimo zdravi!

Težnje ali cilji

  • z medgeneracijsko komunikacijo najti pozabljene jedi in postopke priprave naših prednikov

  • z med vrstniško komunikacijo spodbuditi generacijo mladostnikov k trajnostnemu načinu življenja

  • se poučiti o izvoru jedi in kulturnem ozadju - vzrokih priprave ter preoblikovati  jedi v današnjim potrebam telesa primerne

  • uporabiti sezonske, lokalno značilne sestavine, tudi avtohtone sorte ali sadove narave, ki se jih ne najde na trgovskih policah, nabrane v okolici

  • pripravljati regijsko značilne kulinarične posebnosti kot šolska kosila ali degustacije za sošolce

  • spodbuditi otroke in posledično načrtovalce šolske prehrane k uporabi raznolikih sort zelenjave in sadja ter priprave očem prijaznih krožnikov

  • z uporabo čim več delov sestavin, ki so včeraj predstavljali odpadke, izogniti se zavržkom hrane

  • uporabiti morebitne »ostanke jedi«, ki jih lahko uskladiščimo za jutri, v tradicionalnih jedeh naslednji dan

  • zmanjšati uporabo prekomernih količin ogljikovih hidratov, predvsem predelanih ali na bazi pšenice

  • zmanjšati uporabo gotovih ali pred pripravljenih izdelkov v šolskih kuhinjah, tudi ob ostalih šolskih obrokih

  • krepiti zdravje, samopodobo, posledično uspešnost otrok

  • vzgajati vrednote

Prednosti ali vzrok za izvajanje

  • povezovanje znanj: raziskovalna dejavnost, zgodovina, geografija, kultura, zdravje, likovni pouk, kemija, kuharstvo, besedni zaklad

  • spodbujanje pozitivne samopodobe, tudi učencev s slabšim učnim uspehom (vključujemo tudi šole s posebnimi potrebami)

  • zdrav način življenja postaja samoumeven in podlaga za gibanje ali športne aktivnosti

  • seznanjanje s pridelavo in sezonskimi značilnostmi lokalnih sestavin

  • ozaveščanje o sezonskih potrebah telesa

  • širitev znanja o raznolikih sortah zelenjave in sadja ter inovativnih načinih priprave na podlagi tradicije

  • krepitev ročnih spretnosti in spretnosti sodelovanja

  • spodbujanje medgeneracijske komunikacije in sodelovanja

  • skozi motivacijske postopke zagotavljanje dolgoročnosti pridobljenega znanja

  • spodbujanje kreativnosti v kuhinji in posledično v življenju

  • spodbujanje spoštovanja do slovenske hrane, ustvarjanje ponosa do lastne prehranske kulture

  • spodbujanje širine razmišljanja o bodočih poklicih ter učenje ročnih veščin

  • ustvarjanje sodobnosti na trdnih temeljih zgodovine

  • motivacija k ničelnim zavržkom hrane

  • krepitev dolgoročnega zdravja

Zgodbe iz šolskih kuhinj

Kaj vse se dogaja v "zakulisju" nastajanja izjemnih jedi, ki jih slovenski osnovnošolci pripravljajo v šolskih kuhinjah, gospodinjskih učilnicah in enotah CŠOD, v odnosu do letnega časa, svojega kraja, tradicije in narave. Zbrali smo nekaj zgodbic, ki naj bodo navdih vsem nam, v spodbudo h kuhanju doma in kreativnosti v domačih kuhinjah.

OŠ Kungota

Kosilo iz šolskega vrta, kjer so otroci pobrali jesenske pridelke na vzorno urejuenem vrtičku. Čeprav je deževalo, so bili vzhičeni in v pričakovanju kreiranja zdravega sezonskega kosila. Izpod rok sedmošolcev so nastale jedi "da ne bo kaj ostalo", "da bo dovolj zdravja in moči za jesen (pardon - zimo)" in v "veselje vseh po učenju kuharskih veščin"! Jesensko zelenjavna juha s čipsom ohrovta in blitvin narastek. Spodbudno in okusno!

CŠOD Medved

Na CŠOD Medved so četrtošolci vihteli kuhalnice in nože, da bi kosilo bilo čimokusnejše, očem prijazno za vse njihove sošolce in učitelje. Veselje do dela je bilo neizmerno, volja za kuhanje doma in učenje veščin za življenje. Deteljo so vmešali v vahče, kruhke, ki so jih v teh krajih pekli za dan spomina na mrtve in ki so dopolnili zelenjavno mineštro z drobnjakovimi štrukeljci, ki so ji za poobedek namenili polnjena pečena jabolka.

OŠ Bovec

Za marsikoga skriti del naše dežele, kamor ne sežejo vplivi drugih pokrajin, še posebej, če je govora o hrani! Regija, bogata s sdaži narave, tako rekoč ob vsakem letnem času, sicer pa s pridelki planšarjev in ostalih ponudnikov lokalne hrane, tudi take, nabrane v naravi. In to otroci OŠ Bovec dobro vedo ter s pridom koristijo vse našteto. Z veseljem in zanimanjem se lotijo vsakokratnih kuharskih izzivov, ki nam vsem pričarajo navdušenje in ostale užitke, saj je hrana svojevrsten spodbudnik dobrega počutja. Tokratni izziv so bile gobice, ne one, ki jih poznamo vsi, temveč take, ki jih najdemo v pozno jesenskem gozdu, ki nam nudijo obilo mineralov in ostalih, telesu prijaznih reči. Pokombinirali so jih s čompovim golažem in ptičkami z jogurtom in zelišči. Ideja in izvedba sta bili brez primere.

CŠOD Medved

Tudi tokrat z nič manj vneme in zagnanosti za pripravo sezonskega kosila, značilnega za slovensko podeželje in z namenom, da se otroci naučijo kuharskih prijemov za samostojno in odgovorno življenje tudi naprej. Tokrat ne jedilniku fižolovka s sadjem in slivovi cmoki.

OŠ Danile Kumar - mednarodna smer

Tam, kjer vse mrgoli otrok najrazličnejših starosti, čeprav prevladuje prva dekada OŠ, še posebej malčki prvega in drugega razreda. Samostojni pri svojem delu, navdušeni nad kuhanjem, spoznavanjem slovenskih tradicionalnih jedi, ki jih radi naredijo malce "po svoje" ter ob pripovedovanju, kaj jedo doma na najrazličnejših koncih sveta, je vedno veselo. Še večjim veseljem jih je spremljati, ko prav vse z užitkom pojedo, hitijo mamicam pripovedovati o novih jedeh in se veselijo vseh nadaljnjih aktivnosti. Pripravili so nam ajdove cmoke, polnjene s praženo pečenico, na rdečem zelju in bučno - jabolčni štrudelj z ingverjem. Izvrstno!

OŠ Neznanih talcev Dravograd

Še ena odmaknjena regija naše dežele, težko dostopna za vplive iz okolice, kar se odraža na mizah. Kulinarična posebnost odlikuje Koroško, njene globoko v zgodovino segajoče vzroke za nastanek nam (več) neznanih jedi, sestavin, obdelave in kombinacij le teh. Smeha polna kuhinja pa postane, ko si želimo povezati njihova in neka "splošna" imena. Tudi narečje je namreč, tako kot hrana, dobro skrito pred zunanjimi vplivi. na omenjeni OŠ že vrsto let kuhalnice vihtijo predvsem malčki prve dekade in prav po ničemer ne odstopajo od svojih starejših sošolcev. Morda še z večjim navdušenjem spremljajo nastanek okusnih jedi in z veseljem pojedo, pa četudi gre za včasih "čudne" jedi, ki bi morale biti glasni predstavniki Slovenije v svetu. Presno zelje z grumpi in luleki z drobtinami so bili tokrat za kosilo.

OŠ Gornja Radgona

Mlade in tiste kuharice, ki so vsak dan odgovorne za preko 600 obrokov, so združile moči v šolski kuhinji. Da vse leti in frči, ni treba povedati posebej, a zajtrk, malica, kosilo in ponovno malica se dela v kuhinji, v izogib pred pripravljeni hrani, zavoljo zdravja in zadovoljstva vseh! Edinstven primer skupine kuharic, ki ta dan prevzamejo mentorstvo nad otroki, si jih razdelijo po skupinah in jih učijo kuharskega procesa ob seveda tradicionalnih jedeh obrobja štajerske, Prlekije, Prekmurja, Slov. Goric.. in tako je nastal bograč z jabolčno pito.

OŠ Kungota

Smele ideje mladih kuharskih mojstrov so se znašle na krožnikih osnovne šole v Zgornji Kungoti. Nekaj z vrta, nekaj iz okolice, kombinacija sestavin, ki globoko pritičejo letnemu času in potrebam telesa v zanimivih, morda celo zelo modernih kreacijah. A tudi to zajema naše delo, saj je cilj vsega, da otroci z veseljem pohrustajo občudovanja vredne jedi, kot tokrat mešanico kakija in skute, kuhana jabolka, polnjena z kašo in suhim sadjem, pa medeni šarkelj in koprivna juha. kar veliko za mlade roke, ki so iz dneva v dan bolj vešče ob štedilniku.

CŠOD Lipa

Klub mladih gospodinj, bi lahko rekli drugošolkam, ki so jih kasneje nadomestili nič manj spretni sošolci. Če bi povsod akcije potekale s tako vnemo, željo po znanju, z že pridobljenim znanjem, zanimanjem, veseljem in samostojnostjo, kar je spremljala duhovitost ob rezanju hrušk, kakijev.. bi svet bil lepši! Skoraj nerazumljivo početje malčkov, ki so pokazali odnos do hrane, seveda pod vodstvom spretnih učiteljev CŠOD Lipa, ki so jih na njim primeren način motivirali, postavili pred pomembno nalogo: za vse udeležence pripraviti zdrav sezonski poobedek! Lepo in izjemno okusno, pohrustali so že skoraj pred večerjo.

CŠOD Rak

Od zamisli, izvedbe, okusa in vsega, kar sodi v poslanstvo projekta se že vrsto let in vsakič dogaja na CŠOD Rak, v objemu gozdov, ki nenazadnje nudijo marsikaj za pod zob. Osebje v kuhinji in učitelsjko živi za poučevanje mladostnikov o tradicionalnih zdravih jedeh, primernih letnemu času in potrebam telesa otrok, ki tja v naravo prihajajo iz vseh slovenskih regij. Pristop, ki ga uberejo v sodelovanju učiteljice in kuharjev je motivac9jsko tako dodelan, da tudi najtrše "orehe" ali pubertetniško nastrojene otroke, z lahkoto privabijo k delu in z nanimanjem ustvarjajo dobrote, kot so tokrat bile: kavra, proseni kolački z jabolki in buhtli, kot odlična, dokaj pozabljena slovenska sladica.

Društvo Vesela kuhinja
info@kuhnapato.si
+386 41 307 100
bottom of page