Otroci otrokom pripravimo zdravo tradicionalno kosilo!
S kreativnim prisluhom naravi na temeljih tradicije do visoke kulture prehranjevanja!
Vabilo na kuharski dogodek!
tekmovalno – promocijskega značaja
za osnovne šole, ki sodelujejo v projektu Kuhnapato v šolskem letu 2024 – 2025
z osnovnim namenom: spodbuditi otroke k dolgoročnemu pomnjenju veščin in okusov, navdušiti slovensko javnost za pripravo tradicionalnih jedi doma, tokrat z nadgradnjo, ki nam jo nudi Spar Slovenija:
pripravo nekaterih jedi v Sparovih kuhinjah po Sloveniji
sreda, 12. marec, 2025, s pričetkom ob 9.30
Nakupovalni center Citypark Ljubljana
V loncu z zeljem in repo!
V tem času se s projektom Kuhnapato posvečamo motivacijskim postopkom: kako zdrave, tudi zeljnate ali repne jedi spraviti v otroška usta in to z veseljem in ponosom, ko otrok pride po »še«. Spodbude otrok v osnovnih šolah k uživanju teh, za telo tako zelo prijaznih sestavin obrodijo sadove in v velikih šolskih loncih se znajdejo marsikatere regijsko značilne jedi, seveda z osnovo kislega zelja ali repe, za telo tako prijaznih sestavin, za katere šolski kuharji upajo, da jih bo ostalo čim manj ali nič.
Pred časom je nastala pobuda o »joti«, njenih lokalno značilnih »sestrah in sestričnah«.
Na sliki: kmečka repa, ki so jo s špehovko postregli na CŠOD Medved
Učimo se uporabljati sezonske sestavine iz okolice v tradicionalnih, tudi pozabljenih jedeh naših krajev ali regij ter posledično zdravega in odgovornega načina življenja
Zbirke receptov vsakega šolskega leta posebej z namenom priprave v šolah in doma
Projekt sofinancira Ministrstvo za zdravje v okviru Nacionalnega programa za zdravje in telesno dejavnost Dober tek Slovenija
Pokrovitelj projekta je Spar Slovenija, ki nam pomaga kuhati s slovenskimi sestavinami, primernimi za tradicionalne sezonske jedi
Dokumentacija z namenom prijav OŠ in CŠOD
Recept tedna
Briška repinka
Po prisluhu gospodinj iz krajev vzdolž meje z Italijo, ki svoje znanje in neprecenljive informacije prenašajo otrokom, je (predvsem repna) jota pripotovala prav iz sosednje Furlanije Julijske krajine. Vendar se je ustalila pri nas, torej na Primorskem. Repinka, ki je ime dobila po »tropinki«, repi, fermentirani kar v grozdnih tropinah, kar je še ena od lokalnih posebnosti shranjevanja živil v obdobju brez hladilnikov in ki ji običajno družbo dela ješprenova kaša, ki jedi daje poseben značaj.
1 kg repe
1 kg krompirja
500 g kuhanega rjavega fižola
4 stroki česna
300 g suhe svinjine, običajno ostanki pršuta s kostjo
200 g ješprena
sol, poper, lovorovi listi
1 žlica koruzne moke
4 žlice masti
-
Čez noč namočen fižol skuhamo z nekaj začimbami.
-
Repo malce oplaknemo in jo posebej kuhamo približno 30 min v slanem kropu.
-
Krompir olupimo, operemo in narežemo na manjše kocke.
-
Česen olupimo in nasekljamo.
-
V večjem loncu segrejemo maščobo in na njej popražimo česen, da zadiši.
-
Česno dodamo krompir, ki ga par minut pražimo, nato pa popršimo z žlico moke. Premešamo in na hitro popražimo.
-
Vse skupaj zalijemo s približno 3 litri vode (vodo lahko kasneje dodamo, če bo jota pregosta).
-
Solimo, popramo in dodamo 2 lovorova lista in pršutovo kost, če jo imemo. Kuhamo do mehkega.
-
Ko je krompir mehek, dodamo fižol.
-
Po 10 minutah kuhanja odvzamemo 5 – 7 zajemalk krompirja, fižola in vode ter spasiramo v posebni posodi. Vrnemo v lonec.
-
Ostalo meso narežemo na koščke in dodamo krompirju.
-
V posebnem loncu v slanem kropu skuhamo ješpren le do polovice. Odcedimo in ga dodamo krompirju.
-
Dodamo še repo z malo vode, kjer se je kuhala in skupaj kuhamo še 15 minut.
-
Preden postrežemo, jo pustimo stati vsaj pol ure.
Kaj smo zakuhali...
Kuhnapato v Predsedniški palači
31.1.2024 smo projekt Kuhnapato predstavili v Predsedniški palači, na dogodku, ki ga je priredila predsednica Republike Slovenije, Nataša Pirc Musar, v obliki sprejema predstavnikov humanitarnih organizacij.
Z velikim ponosom, častjo in še večjo tremo, so otroci izvedli predstavitev na način, kot jim gre najbolje. Skupinici OŠ Šturje iz Ajdovščine in OŠ Središče ob Dravi sta pripravili inovativno pogostitev v obliki lokalno značilnih prigrizkov. Upoštevali sta dostopnost in značilnost sestavin okolice šole in letnega časa ter kreacije oblikovali očem in vsem ostalim brbončicam prijazno. Ob gostovanju v protokolarni kuhinji so mnenja, nauke o dekoraciji in znanje o tradicionalnih jedeh otroci izmenjali s tamkajšnjimi kuharji, ki smo jim ta dan odvezli dobršen del delovnih površin. Bučne pogačice s kančkom štajerske zaseke, koruzni krapec z ajdovim namazom in fižolov namaz s črno redkvijo na rženem podstavku ter vse to dobro začinjeno z bučnim oljem je ustvarila skupinica iz »mesta buč«, polento s pečeno zeleno in pršutom, kruhke z rdečo peso, žajbljem in kozjim sirom ter oljčno kremo v pečenih blekih so kreirali in ponudili »ajdovci«. Navdušili so sprva kuharje in strežno osebje, takoj za tem pa vse, na dogodku prisotne, ki so z zadovoljstvom poskušali jedi in prisluhnili pripovedovanju otrok o načinu, vzrokih priprave ter zakaj je dobro, da znamo kuhati, tako skrbeti za zdrav ali odgovoren, t.j. trajnostni način prehranjevanja.
