“Zdravo Prehranjevanje. Zdrav planet”.

Na letni ravni v projektu sodeluje preko sto osnovnih šol, ob tem pa vsako leto beležimo več sodelovanja željinih otrok vseh starosti. V skupino merljivih rezultatov tako sodi tudi številčnost pripravljenih tradicionalnih obrokov v javnih zavodih vsako leto, kot preobrazba otrok pri uživanju doma pripravljenih jedi z osnovnimi živili, učiteljev pri vzgoji in kreiranju šolskih jedilnikov, šolskega kuharskega osebja pri sodobnejših postopkih priprave jedi in posledično staršev, ki posegajo po sestavinah manjših lokalnih pridelovalcev hrane ter tako spodbujajo kvalitetno in raznoliko pridelavo le-teh. Izboljšuje se šolski jedilnik in ob enem zmanjšujejo zavržki hrane. Med ugodnosti, ki jih prinaša aktivnost sodijo tudi medvrstniške spodbude mlajšim, kot starejšim generacijam, s promocijskimi nastopi po Sloveniji pa si prizadevamo spodbuditi k omenjenemu celotno slovensko prebivalstvo.

Septembra 2018 je Evropska komisija (DG SANTE) označila slovenski projekt “Kuhnapato” za enega izmed deset najboljših praks v Evropi na področju spodbujanja zdravja in trajnostnega načina življenja.

Spomladi 2021 se je na pobudo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano projekt »Kuhnapato« priključil vse svetovnemu gibanju Food System Summit, pod okriljem OZN ter v okviru omenjenega bil večkrat virtualno predstavljen odgovornim za prehrano po svetu. Kasneje je projekt vključen v dve koaliciji, med številnimi, ki so se formirale po uvodnem delu delovanja: 1. v koalicijo za izboljšanje šolske prehrane (in težnji po zagotavljanju pravice do nje otrokom po vsem svetu) ter 2. v koalicijo za zdarv način prehranjevanja mladostnikov (tudi boj proti lakoti ali podhranjenosti in zavržkom hrane).

Po številnih virtualnih srečanjih je projekt dobil priložnost predstaviti se v živo v okviru stranskega dogodka ob robu Svetovnega prehranskega foruma (World Food Forum – WFF), ki ga organizira Slovenija. WFF bo potekal med 17. in 21. oktobrom v Rimu, na sedežu Organizacije ZN za hrano in kmetijstvo (Food and Africulture Organization of the UN – FAO). Tokratni svetovni prehranski forum (World Food Forum – WFF) – svetovno srečanje mladih na področju hrane in kmetijstva naslavlja temo: “Zdravo Prehranjevanje. Zdrav planet”.

Slovenija bo sodelovala s predstavitvijo projekta »Kuhnapato«, ki bo 19. oktobra 2022, med 12.30 in 14.00 uro. Dogodek bo z nagovorom zbranim otvorila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko.

Poslanstvo projekta bodo predstavili štirje osnovnošolci z osnovne šole Šturje v Ajdovščini in s pripravo nekaterih sezonskih tradicionalnih jedi, strokovnemu občinstvu skušali kar najbolj nazorno in okusno prikazati, kako do zastavljenih ciljev in odličnih rezultatov, z veseljem in veliko vnemo, ki dolgoročno pripomore k vsemu zgoraj omenjenemu.

Ker je Slovenija pobudnica svetovnega dne čebel, bo del predstavitve namenjen pomenu čebel in čebelarstva. Strokovnemu občinstvu bo z namenom degustacije in spoznavanja raznolikosti okusov, ki jim pogojuje biotska raznolikost Slovenije, na voljo nekaj vrst slovenskega medu in nekaterih ostalih čebeljih izdelkov. Pri pripravi jedi pa bodo med vključili tudi otroci.

Predstavitev na omenjenem dogodku bo udeležencem projekta »Kuhnapato« omogočilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Redno delovanje projekta že sedem let sofinancira Ministrstvo za zdravje. Generalni sponzor projekta je Spar Slovenija.

Na sporedu je leto 12…

Osnovne šole in enote CŠOD Slovenije s predanostjo mentorjev že vrsto let prispevate pomemben delež pri spodbujanju k trajnostnemu, zdravemu in odgovornemu načinu življenja, tako mladostnikov, kot učiteljev in šol, ki vas je iz let v leto več. S kombinacijo formalnega z neformalnim učnim procesom koristite motivacijske priložnosti pri spoznavanju lokalno značilnih jedi, krepitvi veselja do kuhanja in učenja kuharskih veščin ter v sodelovanju z okoljem – naravo podajate možnosti uporabe tudi sadov, ki jih ne najdemo na trgovskih policah. Vse to, skupaj s končnimi produkti: jedmi, ki zaznamujejo bogato kulturno dediščino ali brskanjem po pozabljenih receptih ali postopkih priprave jedi lokacij ali regij, kjer se nahajate. To je neprecenljiv doprinos pri sledenju našemu skupnemu poslanstvu, nenazadnje tudi boju proti lakoti in zavržkom hrane, po drugi strani.

Dokazujemo, da nas nasiti domača enolončnica z zanimivo, lokalno značilno prilogo (za katero upamo, da ne zamenja vloge z jedjo na žlico), da v sodelovanju z naravo, načrtovanjem obrokov, poznavanjem tradicije in zgodb iz kulturnega ozadja jedi (ki nam govorijo o tem: kaj jesti kdaj in zakaj), predvsem pa pripravo jedi z ljubeznijo, skupaj dosegamo izjemne učinke, ki na dolgi rok pomenijo zadovoljstvo, uspeh, samostojnost, jačajo samooskrbo (ne-nazadnje tudi spodbujajo male lokalne pridelovalce hrane) ter ostale procese v izogib lakoti, zavržkom hrane in ostalim nepotrebnim dejstvom. Delovati preventivno je naše poslanstvo in tako stopiti korak proti dobremu počutju, ki je podlaga za uspešno opravljanje vseh ostalih aktivnosti v šoli in izven nje.

Projekt sofinancira Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije

in deluje v okviru Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje Dober tek Slovenija.

Podelitev priznanj najboljšim praksam

Projekt Kuhnapato med 10 najboljšimi v Evropi!

Projekt Kuhnapato je bil v oktobru 2018 na podlagi kandidature v mesecu juliju in iniciative ter sofinanciranja Ministrstva za zdravje Republike Slovenije, izbran med 10 najboljših praks na področju spodbujanja k zdravemu in trajnostnemu življenju otrok in posledično vse ostale javnosti.

22. in 23. novembra se je na Dunaju odvijala mednarodna konferenca »People's Food – People's Health – Towards healthy and sustainable European food system« pod vodstvom avstrijskega Ministrstva za delo, socialne zadeve, zdravje in varstvo potrošnikov z razlogom avstrijskega predsedovanja Evropski uniji.

Tam smo predstavili način osemletnega dela s cilji in rezultati predstavnikom evropskih ministrstev za zdravje ali /in z omenjeno temo povezanim institucijam ali organizacijam ter predstavnikom organizacij, katerih teme so neobhodno povezane z zagotavljanjem trajnostnega načina življenja in posledično dolgoročnega zdravja na področju Evropske unije.

Zahvaljujemo se Ministrstvu za zdravje in Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje, da so nam pred tremi leti omogočili otroke postaviti v šolske kuhinje ter tako narediti velik motivacijski korak ter vzpostaviti drugačna socialna okolja v osnovnih šolah, s čimer se zmanjšujejo zavržki hrane in niža otroška debelost ter krepi zdravje in zadovoljstvo.

Zaradi svoje drugačnosti, ki ga odlikuje kompleksna organizacija, praktični: motivacijski in psihološki pristopi, aktualnost in povezanost raznolikih področij, akterjev in strokovnjakov, je projekt požel veliko zanimanja. Ob praksi, ki so jo predstavili predstavniki Irske pa smo bili opaženi tudi kot odlično marketinško zasnovan projekt.

Pripovedi otrok, povzete po pričevanjih prednikov..

Kuhinje sedemdesetih slovenskih osnovnih šol z Dnevom slovenske hrane (16.11.2018) dobivajo nove občasne obiskovalce ali podmladek. Ponovno, že osmo leto, pričenja projekt Kuhnapato, kjer v prvi fazi otroci različnih starosti, prepričanj, učnega uspeha in spretnosti, vsaj enkrat na mesec (od novembra 2018 do maja 2019) zamenjajo šolsko kuharsko osebje ali jim vsaj priskočijo na pomoč ter zdrave tradicionalne obroke ponudijo svojim sošolcem. Omenjena aktivnost je pred tremi leti nadgradila kuharska tekmovanja v priznanih slovenskih gostilnah, na pobudo in sofinanciranjem MZ in delovanja v okviru Nacionalnega programa Dober tek Slovenija. Glavno vodilo projekta je raziskovanje (še vedno) pozabljene kulinarične dediščine posameznih regij ter adaptacija jedi naših prednikov na današnje potrebe telesa. Nujno pripadajoče poslanstvo se širi na uporabo sezonskih sestavin iz okolice, pridelanih v manjših obratih ali kmetijah ali celo nabranih »okoli šole«. Glavni cilj: motivacija mladostnikov k zdravemu in trajnostnemu načinu življenja, spodbuja omenjeno ciljno skupino ter posledično vso ostalo javnost k uporabi raznolikih vrst zelenjave in sadja ter kaš v zameno za mastne in preveč močnate sestavine. »Kaj jesti kdaj in zakaj« nadgrajujemo z letno tematiko, ki razširja obzorje poznavanja izvora sestavin ali jedi, ki danes predstavljajo stebre ali osnovo vsakodnevnih jedi. Tako je letošnja naloga otrok raziskati poti in vzroke, zaradi katerih so številne jedi ali sestavine obtičale na območju Slovenije ter se prilagodile kulturnim ali geografskim posebnostim. Kot lansko šolsko leto, se nam tudi v letošnjem priključuje nekaj enot CŠOD, ki posredno širijo poslanstvo projekta številnim osnovnim in srednjim šolam Slovenije, ki za sodelovanje v baznem delu nimajo resursov ali poguma.

Kot prve smo obiskali OŠ Šturje Ajdovščina, ki že osem let postavljajo standarde v izbiri jedi, uporabi sestavin in vizualnem rezultatu jedi, na katere bi bila ponosna vsaka boljša restavracija. Njihov, preko 90 let stari vir, jih je usmeril v pripravo repe po prvotnem, najosnovnejšem receptu ter cmoke, ki so jih pripravljale njihove none. Vse to z dodatki postavljeno v današnji čas, in sezono, v njihov kraj, z dodanimi zelišči ali sestavinami, ki so še »včeraj« veljale za odpadne, so z razlago poti prihoda prvotnih testenin primitivnih oblik, na naše ozemlje, ponudili svojim sošolcem.

Ker so jim so-kuharji zboleli, je malce kasneje na OŠ Gorje le 5 otrok pripravljalo zdravo - tradicionalno kosilo ali 300 porcij za svoje sošolce in pripadajoči vrtec. Vse to z namenom uradnega začetka aktivnosti v okviru Nacionalnega programa Dober tek Slovenija. Ponosni na zelenjavno – telečjo obaro z maslenimi zdrobovimi cmočki so med pripravo gorenjskega kruhovega šmorna že kovali načrte o čim atraktivnejši postrežbi ter si delili naloge za zadnjo epizodo: pomivanje posode.

Dan za tem je kuhalo je celo Središče ob Dravi ali kot se spodobi za Slovenski dan hrane, je po tradicionalnih zdravih jedeh dišalo že na glavni cesti mimo številnih "obratov", kjer se je danes kuhalo in peklo tradicionalne zdrave jedi z vonjem po jeseni in okusom po Prlekiji! Že 8 let oživljajo tradicijo, v akcije vključujejo tiste, ki razpolagajo še z zadnjimi ustnimi viri ali skrivnostmi skoraj pozabljenih receptov in nadgrajujejo poslanstvo našega projekta po najzahtevnejših "prleških" standardih, kar pomeni: vedno je lahko še bolje! Tako, kljub misli, da smo doživeli že vse, presenetijo vsakič, z vsem. S številčnostjo v projekt vključenih otrok, z vnemo, pa kulinaričnimi inovacijami na bazi tradicije in po vseh standardih zdravja..ter čuta za medgeneracijsko povezovanje, kar je temelj najvišje "mode"..tudi v gastronomiji.

Tudi -ali prav take zgodbe je treba ovekovečiti, ki so nepogrešljiv sestavni del našega projekta z neprecenljivimi rezultati. Na CŠOD Rak z otroki Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana, tudi z nekaterimi vedenjskimi motnjami, ki so ob rezanju kolerabe, korenčkov, za bloško kavlo, pripravi testa za ječmenov kruh,..izginile! Izjemen pristop učiteljev CŠOD-ja in vnema sta jih spodbujala k odličnim rezultatom, sodelovanju in želji po razumevanju procesa, njihova kreativnost pri izdelavi Miklavžev, parkeljnov in ostalih okraskov za prihajajoče praznike, je pa morda presegala marsikatero drugo ali vsa naša pričakovanja. Še en dokaz, da so sicer izjemno zanimive, okusne jedi le posledica globokega socialnega ozadja projekta z izjemnimi psihološkimi rezultati, ki se kažejo pri vseh skupinah otrok na tak ali drugačen, a zelo pozitiven način.

Čar raziskovanja prehranske dediščine skozi projekt Kuhnapato je medgeneracijska povezava med slovenskimi osnovnošolci in tistimi, ki še razpolagajo z zanimivim kulturnim ozadjem jedi, ki so včasih veljale za tradicionalne. Prazniki, pomembnejša življenjska obeležja ali pa anekdote, kot ustna izročila iz roda v rod, a zato nič manj zanimivi opisi vzroka nastanka ali priprave določenih jedi. Z eno takih so postregli otroci OŠ Dornberk ter nas ponovno opozorili, na to kako prepleteni sta hrana in ljubezen in da slednja s pomočjo okusnih grižljajev gre skozi želodec. Zaljubljen, a - kot je to običaj za omenjeno profesijo, precej ne-zgovoren kuhar, v bližnji gostilni nikakor ni znal ogovoriti prelepe Goričanke. Zato se je preden bi obupal dokončno, odločil »spesniti« ji jed, ki jo bo zagotovo očarala. Dodobra se je seznanil z njenim okusom in da ga tudi tokrat ne bi prezrla, je jed imenoval kar po vzkliku oboževanja. Znano je, da je dosegel veliko povpraševanje jedcev, zato se je mineštra kasneje pojavila na jedilnikih tamkajšnjih gostiln, a kako se je razpletla ljubezen, danes nihče ne ve.
Skoraj brez predaha se je zgodba nadaljevala. Tokrat so se otroci trudili opisati občutke starejše prebivalke njihovega mesta, ko je prvič okusila čokolado. Dornberk z okoliškimi kraji načeloma ne vzbuja pozornosti zaradi lege, a ga v zgodovini zaznamuje vrsta kulturnih znamenitosti, ki jih najdemo le tam. Omeniti velja Aleksandrinke in še danes živeče a prilagojene recepte iz bližnje Afrike. Tokratna zgodba pa govori o poti čokolade v njihove kraje, ki ni bila »klasična« ali enaka ostalim dobrinam, ki so jih prinašali iz Trsta. Za razliko od kave, ki so jo baje pretovarjali v Trstu, je čokolada prišla v Genovo in od tam naprej po Italiji. Morda prav zaradi oddaljenosti vira, dolgo ni zašla v naše kraje. Prvi, ki so z njo seznanili in omamili prebivalstvo, so bili Ameriški vojaki kot darilo »iz žepa« in kasneje v paketih s hrano, ki jo je pripravljala ameriška vojska po drugi svetovni vojni.
Da bi ta ljubezen, oz. hrana pri poti skozi želodec bila čim slajša, so jo kaj hitro uporabili v takrat tradicionalnih jedeh, ki jih danes ponovno med nas postavljajo otroci in na katere so Dornberčani resnično lahko ponosni.