V zraku diši po kislem zelju...in repi!
Slovenski osnovnošolci že ves november, ki ga seveda še ni konec, kuhajo jedi iz – za nas – tako tradicionalnih sestavin, ki ob tem, da ponovno ne bi ostale v shrambah kmetij, zagotavljajo zdravje in posledično dobro počutje nas, srčno upamo pa, da tudi vas.
Po zajtrku, za katerega bi lahko rekli, da danes praznuje 11. rojsni dan, je seveda na vrsti kosilo, ki prav tako nagovarja osnovnošolce, jih spodbuja k poseganju po zelenjavi, sadju in pripravi jedi, blagodejnih za telo v tem času, posledično pa vso njihovo »odrsalo« ter seveda mlajšo okolico.
Ena izmed glavnih misij projekta Kuhnapato je, da se otroci sesaznijo z jedmi svoje okolice. Ob letošnji pobudi o »joti« in njenih sorodnicah, smo sprva bili mnenja, da bo okrnila otrošo inovativnost na temeljih zapisov babic, non... a temu sploh ni tako. Že ves mesec spremljamo priprave kislega zelja, repe v fermentirani ali »surovi« obliki in dan (beri: okus) ni enak prejšnjemu ali kateremukoli! To je čar slovenske bogate kulinarične tradicije, tudi z vplivi vseh sosed naokoli. V kuhinji so seveda pomembne podrobnosti: malo več tega ali malo manj onega in jed je lahko popolnoma drugačna. Seznanjamo se s pripovedmi otrok, ki so jim jih zaupali predniki in zakulisji poimenovanj določenih jedi. Nekateri prvič in komaj, drugi pogumno, jedo zdrave enolončnice, ki so jih seveda skuhali sami, jih ponujajo sošolcem ali vsem obiskovalcem lastne OŠ in pripadajočega vrtca. Bistveno je, da so po kosilu lonci prazni!
Če smo se z velikim respektom ali negotovostjo lotili akcije: »skuhaj joto«, lahko že danes, na dan, ko bi naj akcija dosegla vrhunec, potrdimo, da nam je uspelo!
Zahvaljujemo se Ministrstvu za zdravje in podjetju Spar Slovenija za pomoč in podporo k širjenju zavedanja o pomembnosti kislega zelja ali repe, seveda v kombinaciji ostalih telesu prijaznih sestavin in veseli smo, da smo dosegli otroška srca ali prepričanje o pripravi lokalnih jedi, kar se kaže tudi v izjemni inovativnosti priprave prilog, za katere smo menili, da ne bodo več ugledale pečic ali štedilnikov in s katerimi se tudi mi, po enajstih letih raziskovanja prehranske dediščine, srečujemo prvič!
Torej dober tek Slovenija in naj tako ostane.
