Zmagovalci projekta kuhnapato 2015 v Bruslju!

V Bruslju, t.i. evropski prestolnici, je dišalo po slovenskih jedeh, ki so jih z raziskovanjem po prehranski kulturni dediščini ponovno med nas postavili slovenski osnovnošolci, vključeni v projekt Kuhna pa to in z njimi očarali številno javnost na dveh diplomatskih sprejemih z namenom počastitve Dneva državnosti.

Pot v Bruselj so si prikuhale tri zmagovalne skupine letošnjega tekmovanja: 
-skupina Kloštrske princese iz OŠ Toma Brejca Kamnik: Marija Koceva, Lara Pintar, Hana Schlegl, Lara Škraba Žigante, pod mentorstvom Urške Dolgan
-skupina Šturski gurmani iz OŠ Šturje Ajdovščina: Maja Kobal, Svit Štancar, Nika Curk, Meta Velikonja, pod mentorstvom Petre Ušaj in Irene Knafelc
-skupina Šimilj band iz OŠ Dornberk: Gašper Harej, Manuel Bric, Rene Besednjak, Matija Berce, pod mentorstvom Mateje Skočir.

Izlet, za katerega osnovno idejo si je zamislil Evropski poslanec Franc Bogovič, je s scenarijem in strokovno izvedbo tudi ogledov znamenitosti Bruslja, potekal v režiji in pod taktirko skupine njegove pisarne v Ljubljani in Bruslju.

23.6.2015 je svečana proslava potekala v znameniti Mestni hiši Bruslja na Grand Place. Vabila gostiteljev: Veleposlaništva RS pri EU, Veleposlaništva RS v Belgiji in Slovenskega predstavništva v NATU, so pritegnila preko 500 gostov. Nagovor Slovenskega zunanjega ministra, Karla Erjavca, prisotnost komisarke Violete Bulc, slovenskih evropskih poslancev, tujih ambasadorjev in diplomatov ter ostale zanimive javnosti, so otroke spodbudili k pripravi cateringa ali grižljajev z vključenimi tekmovalnimi jedmi letošnjega ali preteklih let, jedmi slovenske kulinarične dediščine, narejenimi z lokalno značilnimi – domačimi sestavinami, tudi tradicionalnimi in certificiranimi, na najvišjem nivoju. Od izvedbe do zadnjega grižljaja z vključeno vizualno prezentacijo, okusi, ki so resnično bili domači – in polni, shemo jedilnika, nasmehi in razlago otrok: kaj in zakaj so pripravili jedi pred seboj.. smo pogostitev izpeljali tako, da nam obiskovalci, med katerimi so se našli tudi vrhunski kuharji iz tujine, vajeni vsega najboljšega, niso verjeli, da za vsem skupaj ne tiči horda profesionalnih kuharjev.

Polentne kepice z bakalarjem, v pršut zavite pečene polnjene slive, namočene v rdeče vino, šimilj z domačo klobaso, zeliščna frtalja z jogurtovim prelivom z oljčnim oljem, ješprenova kaša s kamniško kajžerco in trničem ter kloštrska kremšnita so bili del dediščine, ki so jo otroci postregli povabljenim. Da bi »mera bila popolna«, smo postregli tudi s tradicionalnimi in certificiranimi jedmi: Kamniško kajžerco, Zasavsko jetrnico, bučnim oljem, ocvirki in seveda Kranjsko klobaso in Prekmursko šunko.

Da so okusi resnično bili domači, potrjuje dejstvo, da smo hrano pripeljali s seboj, za kar so zaslužna podjetja: Žito, z izdelki Zlato polje in Maestro, Mlekarna Celeia z izdelki Zelene doline, Kodila, Mesarstvo Arvaj in Meso Kamnik. Seveda smo, vajeni kuhati na indukcijskih ploščah Gorenje, tudi te pripeljali s seboj.

Ker se dober glas, še posebej, če gre za okusno hrano, hitro razleže naokoli, se je na praznovanje Slovenskega državnega praznika, ki se je na Veleposlaništvu RS pri EU odvijalo naslednji dan, 24.6.2015 in katerega gostitelji so bili Veleposlaništvo RS pri EU, Veleposlaništvo RS v Belgiji in pisarna Evropskega poslanca Franca Bogoviča, množično odzvala javnost živeča v Bruslju in nekateri predstavniki tujih držav, tudi naše bivše skupne dežele. Ob nadzoru in kasnejšemu govoru prof. dr. Janeza Bogataja, ki je bil z nami na poti in kulturnem programu, ki so ga prav tako izvajali osnovnošolci iz Krškega, je pogostitev izpod rok zmagovalnih skupin Kuhna pa to, požela aplavze. Nekateri so prišli tudi z namenom: poskusiti jedi še enkrat, ostali so nestrpno čakali na dobrote z imeni: šelinka, polenta z župnco, gamsova juha s pečenim štrukljem, tuhinjska fila s kamniško kajžerco, šimilj s tam narejeno domačo klobaso in zeliščna frtalja. Seveda smo izbrancem vnovič postregli s Kranjsko klobaso, Prekmursko šunko, ki ji je družbo delalo bučno olje, Kamniško kajžerco, Zasavsko jetrnico in polento z bakalarjem. Čeprav se je trlo ljudi, smo uspeli dobiti odzive publike, ki so jedi in način dela otrok opisovali v superlativih. 

Kot organizator projekta Kuhna pa to, ki že skoraj 5 let spremljam delo osnovnošolcev ter njihovo nadgradnjo znanja, sem vedela, kaj so sposobni in zagovarjala zaupanje, ki sta ga v prvem planu izrazila Evropski poslanec Franc Bogovič in Veleposlanik RS pri EU dr. Rado Genorio. Vendar pa lahko potrdim, da so otroci presenetili vse nas in morda tudi sami sebe. Zato čestitke vsem njim in njihovim mentorjem za psihično in fizično pripravo celote.

Izjava: »Posebna zahvala gospe Anki Peljhan za navdušujoč projekt Kuhna pa to, s katerim se učenke in učenci slovenskih osnovnih šol navdušujejo za zdravo in domačo hrano, slovenske tradicionalne jedi z vsemi regionalnimi značilnostmi ter ki jih znajo že pri tako rosnih mladih letih tudi mojstrsko pripraviti in postreči tudi najzahtevnejšim gostom na diplomatskem parketu.

Vesel sem, da ste me obiskali v Evropskem parlamentu ter da smo skupaj Evropi pokazali, kaj so odlična slovenska kulinarika, slovenska pesem in glasba, ter predvsem - da naša skupna prihodnost sloni na mladih! Današnji dan državnosti naj bo zato posvečen njim - vsem mladim Slovenkam in Slovencem, ki so naša prihodnost!«

Franc Bogovič (ELS/SLS)

Obisk Bruslja le ni bil samo delovne narave. Obiskali smo znameniti Atomium, Mini Europe park, stopili v osrednjo dvorano Evropskega parlamenta, Parlamentarium s svetovno politično zgodovino v besedi in sliki ter se sprehajali po očarljivih ulicah bruseljskega mestnega jedra in hrustali vaflje, čokolado, krompirčke in ostale značilne dobrote.

V letošnjem letu nam je uspel tako želen korak na poti uresničevanja našega poslanstva: domala pozabljene slovenske jedi ali jedi po receptih naši prababic, značilne za posamezno regijo ali kraj, narejene iz lokalnih sestavin, po tradicionalnih postopkih, približati javnosti tudi preko meja. Ponosni na slovensko kuhinjo, ki se lahko kosa z vsako kulinarično velesilo, si prizadevamo razširiti spekter splošnega poznavanja lokalno značilnih jedi, v kuhinjo vključiti sestavine, katerih pridelava tone v pozabo in jedi narediti kot razlog za obisk posamezne regije, kraja – nas samih, a tudi gostov iz tujine.