Aktivnost

 

Reportaže

Reportaže

Knjige

Knjige

Ha, vrtnarim

Ha, vrtnarim

Male recepture za velike mojstre

Male recepture za velike mojstre

Nasveti vse sorte

Nasveti vse sorte

Žur

Žur

Uradni začetek devete sezone!

15. nov

Danes, na Dan slovenske hrane, je zadišalo po tradiciji v mnogih šolskih kuhinjah, tudi v času kosila.

 

Na praznik vseh, ki jim tradicija na krožniku predstavlja način življenja, projekt Kuhnapato tudi uradno pričenja s svojo deveto sezono in kot že nekaj let, tudi letos osnovnošolci pripravljajo tradicionalna sezonska zdrava kosila, značilna za njihov kraj ali regijo. Seveda v šolskih kuhinjah in vsaj enkrat mesečno do konca šolskega leta. Številne osnovne šole po Sloveniji, Center šolskih in obšolskih dejavnosti s svojimi enotami ter v nadaljevanju tudi slovenski vrtci, z aktivnostjo ali na način: »otroci otrokom« spodbujajo k zdravemu in trajnostnemu načinu življenja.

 

V okviru Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje Dober tek Slovenija in pod pokroviteljstvom podjetja Spar Slovenija, že četrto sezono gre predvsem za med vrstniško motivacijo k uporabi sezonske hrane iz okolice in priprave le-te v tradicionalnih jedeh. Naloga otrok je s pomočjo medgeneracijske komunikacije dokopati se do tudi pozabljenih receptov in postopkov priprave jedi njihovih babic, ki v večini ostajajo le ustni vir, vreden spoštovanja. Z naslednjim korakom: pripraviti jedi lastne dediščine na danes telesu prijazen način, pa poskrbijo za zdravje in dobro počutje. V praksi to pomeni, da pretirane količine maščob in mesa nadomestijo z raznoliko zelenjavo ter vključijo čim več kaš ali žit v zameno za pšenični kruh.

 

Vendar pa otroci, nekaterim bi lahko rekli že mladi kuharski mojstri, poskrbijo za več, saj iz svoje neposredne okolice znajo utrgati, izkopati.. tudi avtohtone sorte sadja ali zelenjave, najti divje trave ter ostale plodove, ki jih ob določenem letnem času nudi narava ter to uporabiti v zavidanja vrednih jedeh – za vse brbončice! S pomočjo starejših prebivalcev njihovih krajev se učijo naravnih postopkov »skladiščenja« živil, bodisi z uporabo zemlje, tropin, ali podobnih, včasih odpadnih sestavin. Krepijo odgovornost do okolja, zavedanje o pomembnosti trajnostnega razvoja, kar ne nazadnje vodi k dolgoročnemu zdravju.

 

Čeprav na videz igriv in okusen projekt, ima v ozadju globlji pomen, saj z vključevanjem otrok različnih nivojev učnega uspeha, ekonomskega položaja, starosti in mišljenj, spodbuja k sodelovanju. S povezovanjem neformalnih pristopov učenja s šolskim kurikulumom pa vodi k lažjemu razumevanju učne snovi ter tako boljšim rezultatom v šoli in izven nje. S pridobivanjem ročnih spretnosti, organizacijskih sposobnosti in veščin komunikacije, sodelovanjem s strokovnjaki s področja kuharstva, pridelave lokalne hrane, zdravja in podobnih tematik, širimo obzorje zaposlitvenih možnosti otrok, ki o prihodnosti nedvomno razmišljajo že v osnovni šoli. Z izboljšanjem njihove samopodobe, krepitvijo samozavesti, pa jih spodbujamo k nadgradnji znanja in posledično uspešnosti, za kar pogoj je zdravje.

 

Posledično projektne aktivnosti vplivajo na skoraj ničelne zavržke hrane v času aktivnosti, ki se zmanjšujejo tudi pri vsakdanjih šolskih obrokih. Načrtovalce šolske prehrane smo spodbudili, da vedno večji del sestavin za šolske obroke naročajo pri lokalnih dobaviteljih, šolsko kuharsko osebje pa k višji kvaliteti obrokov, inovativnim načinom strežbe, tudi za oči. Projekt na globalni ravni vpliva na danes najbolj pereče tematike: hrano, zdravje, izobraževanje, turizem, socialne vezi, zaposlovanje, nenazadnje tudi klimatske spremembe. Predvsem pa spodbuja mladostnike k aktivnemu pristopu spreminjanja okusa, zavedanja pomembnosti kratkih verig in uporabe hrane brez aditivov. Vpliv se širi v njihove domove, s pomočjo številnih medijev pa spreminjamo zavest celotne populacije.

 

V lanskem letu je Evropska komisija projekt uvrstila med deset najboljših praks v Evropi na področju zdravega in trajnostnega načina življenja.

 

Danes smo obiskali OŠ Središče ob Dravi, ki je že devet let ena najkvalitetnejših izvajalk poslanstva projekta. S pomočjo starejših izkušenih prebivalk so v tem obdobju dodobra obdelali prleško kuhinjo, iz dediščine iztrgali jedi v kompletu s postopki priprave in otroke navdušili nad okusi iz domače kuhinje. Kot vsakič, je tudi tokrat dišalo po celem mestu, saj se je v znak praznika hrane, kuhalo na le v šoli, pa tudi tam na več koncih! Radi se poimenujejo »mesto buč« in posledično bučnega olja, a tokrat se je njihov ponos naslonil na bližnje griče, ki rojevajo vrhunsko slovensko vino. Zraven fižolovih zrezkov s hruškovo čežano, je na jedilniku bila pokrpana pogača, kot so ji rekli včasih, ki sodi v družino gibanic. Z grozdno »filo« pa so počastili mlado vino svoje rodne pokrajine.

 

Posebne omembe vredna je tudi včerajšnja akcija na CŠOD Rak v Rakovem Škocjanu, kjer so zahtevno večerjo pripravili z velenjsko šolo s posebnimi potrebami. Pogum v obliki priprave buhtljev, ki zahteva ročne spretnosti, ki jih ne premore marsikatera kuharica in rezanja velikih kolerab za kavro, se je obrestoval z izjemno srčnostjo, ročnimi spretnostmi otrok, ki so večinoma prvič držali kuhalnice v rokah, a izpeljali postopek do najokusnejšega konca.

 

Vse to potrjuje že znano dejstvo, da je otrokom treba zaupati, jim razumljivo pojasniti naloge, kar je običajno dovolj za motivacijo do zavidljivih rezultatov na vseh področjih.