V noči od 31. oktobra na 1. november svetu vladajo čarovnice, duhovi, oživijo okostnjaki in le najbolj strašna buča te obvaruje pred vsem hudim. Noč čarovnic izvira že iz keltskih časov, približno iz 5. stoletja pr. n št. Ta praznik je bil predvečer praznovanja keltskega novega leta. Legenda govori, da so na Noč čarovnic vstajali pokojni, se prebujali iz grobov in prihajali gret se na zemljo ob ognjišča, ki so se zakurila prav v ta namen. |  |
Če si obudiš video spot Michalela Jacksona, Triller, si lahko v živo predstavljaš ta čas. Ker to noč svetu vladajo čarovnice in zli duhovi, se ljudje maskiramo v kar se da strašne maske, da se nas čarovnice in duhovi ustrašijo, ali se oblečemo kar v čarovnice, da nas le te ta-prave spregledajo, oz. na vrtove ali balkone nastavljamo buče, ki nas varujejo. | Gre za dan in noč pred Dnevom mrtvih in skozi stoletja se je pomen in način obeleževanja tega praznika spreminjal glede na vero in oblast. Med Rimljani je bilo znano, da je na ta dan bog Samain ubil boga sonca in zavladal svetu. Vendar je ostal enak običaj, kot v keltskih časih, ko se ugašajo stari in prižigajo novi ognji. |
V Ameriki, od koder se je v novejšem času običaj razširil po vsem svetu, tja pa prišel iz Evrope, saj so običaj prenesli Irci, na ta dan imajo pustna rajanja, se našemijo predvsem v čarovnice ali njim podobne like, z bučami pa krasijo vrtove in tekmujejo s sosedi, kdo bo imel lepše in predvsem več buč okoli hiše in žurajo!
| V 9. stoletju je krščanska cerkev opustila Dan mrtvih in razglasila 1. november za Dan vseh svetih, keltski običaj pa prepovedala. |