Ste se že srečali z marmelado iz marjetic? Ali pa si zamislite domačo pašto s pravkar utrganimi zelišči, ki vsako posebej najde mesto v ustnih brbončicah. Poznate divje trave, ki kar naenkrat postanejo nepogrešljiv dodatek jedem? Kaj vse je potrebno, da pridejo školjke na naše krožnike, koliko časa rasejo in kako se jih obira? Poznate proces presajanja in čiščenja teh slastnih mehkužcev? In vse to s prenovljene stare jadrnice Ampele-e od Strunjana do Sečovelj in nazaj... Dan malo drugače... ...smo bili složni vsi izletniki sobotnega popotovanja po Slovenski Istri - od obale do Manžana. najbolj pa so seveda uživali tisti, katerim je izlet bil namenjen in zaradi katerih smo uživali tudi mi: Perkmandeljci iz Hrastnika, Šturke iz Ajdovščine in Soški kuharji iz Kobarida ter njihovi mentorji.
Po zakuski, ki je dišala po morju, smo si ogledali depuracijski center podjetja PROSUB d.o.o. Izola, ki je omogočilo končni izlet zmagovalcem. Suzana France je otrokom pojasnila, zakaj školjke iz morja ne romajo takoj na krožnik, kakšna je pot čiščenja, koliko časa je dopustnega, da so školjke še sveže in kakšna je narava teh mehkužcev. Ob bazenih z brbotajočo vodo, smo osvojili del znanja o školjkarstvu.
Strah pred slabim vremenom je bil odveč in uživali smo na plovbi iz Strunjana do Sečovelj. Zleknjeni na blazine, ki so krasile staro jadrnico, urejeno za zahteven okus obiskovalca, Ampeleo, smo občudovali slovensko obalo iz druge perspektive.
Kapetan Tomi nas je v stilu starega morskega mačka pripeljal v osrčje gojišča školjk, kamor je seveda dostop vsem ostalim smrtnikom prepovedan.
Skoraj bi se lahko dotaknili vrvi, objetih v cvet školjk, katerih velikost še ne ustreza ponudbi v ribarnicah, zato so jih presajali v nekakšne nogavice in jih spuščali nazaj v morje. Proces rasti se tam nadaljuje in ko nekatere izmed njih dosežejo zadovoljivo velikost, nogavice, ki so čez čas seveda debelejše, ponovno dvignejo, skozi sito spustijo tiste, ki morajo še zrasti, vse ostale pa napotijo gurmanom naproti.
Morje ima svojo moč in s težavo smo se ločili od njega. Vendar pa nas je čakala pot na Manžan, med oljke, trte, sredozemska zelišča domačije Butul, ki je plod znanja, velikega truda, domišljije in srčnega odnosa do narave v večini le 4ih rok: Tatjane in Mitje.
Že na teraso smo se prebili skozi grm sivke in takoj z vsemi čutili prešli v drugo dimenzijo.
Ne, ne bomo na terasi, gremo na vrt, saj vreme bo! in smo šli...mimo pravkar cvetočih oljk, pazi, da ne stopiš na artičoke, ki rasejo kar tako ob trti, zvedeli kakšno vlogo, ali kako se dopolnjujejo figa, oljka in granatno jabolko.. natrgali divji por in odprl se je pogled na zelišča!
Mešanica Tatjanine strokovne razlage, opisa od kod, zakaj, kam in kar tako je iz rokava stresla nekaj receptov..in vonjev teh udomačenih trav, nas je skoraj omamila!
Sedaj pa požirek sirupa: rožmarinovega, metinega, sivkinega ali bezgovega? Ja, to je zdaj vprašanje!?!
Sredi njih pa dolga miza, z belim prtom do tal, od koder se je svetilo zlato rumeno oljčno olje, pravkar spečen kruh s šparglji, dočami sir in - namaz, katerega vsebino smo uganjevali kar nekaj časa, skoraj, dokler ga ni zmanjkalo! Smo v pravljični deželi?
Poglavje zase so marmeladice in sirupi, ki obiskovalca enostavno očarajo, odpeljejo v svoj svet uživanja naravnih danosti z visoko stopnjo domišljije in poguma.
Kdo bo narezal čebulo, peteršilj, treba je očistit celo vrečo školjk, ki jih je Suzana pravkar prinesla, punce, ve pa skuhat polento, kot seveda znate.. pa ne pozabite na zelišča!
Če je kdo pričakoval primorsko enostavno buzaro, se je pač zmotil! Zelo!
Čebulo bomo zalili z Malvazijo, ko smo dodali še ostale sestavine, je Tatjana prinesla dva kozarca domače šalše. dajmo še malo šparg - malo udomačenih in divje, ja te dajo okus!
Ja, prav zares!
Okus, ki se ga težko opiše. Umetnost pa je v eni jedi doseči, da ima vsak dodatek, sestavina, trava ipd.. svoje mesto, se ga okusi posebej in se vklopi v celoto. Tako nekako. Zadoščenje je bilo videti otroke, katerih večina je školjke prvič okusila, da so pripravljeni širiti svoje kulinarično znanje po poti, ki je pravilna in ki morda vodi do poklicne umetnosti, ki se imenuje kuhanje.
Zbudila nas je šele nevihta, ki pa je sredi tega nestanovitnega vremena, bila prizaneslijiva!
|
