Aktivnost

 

Reportaže

Reportaže

Knjige

Knjige

Ha, vrtnarim

Ha, vrtnarim

Male recepture za velike mojstre

Male recepture za velike mojstre

Nasveti vse sorte

Nasveti vse sorte

Žur

Žur

Razpisna dokumentacija za šolsko leto 2018 / 2019
Vstopamo v novo, 8. epizodo projekta Kuhnapato, s katerim prehransko kulturno dediščino ponovno postavljamo v naše kuhinje. Vsako leto poskrbimo za atraktivnost projekta po smernicah razvoja zahtevnega kulinaričnega področja, da navduši in pritegne glavne akterje – slovenske osnovnošolce, ki vzgajajo vrstnike ter ostalo javnost in jo spodbujajo k uporabi lokalno značilne sezonske hrane in učenju veščin priprave hrane doma po postopkih, ki zagotavljajo dolgoročno zdravje.
EVALVACIJSKO POROČILO: (EVALUATION REPORT)evalvacijsko-porocilo.pdf
NAČELO ENAKOSTI: (PRINCIPLE OF EQUITY)spotujmo-naelo-enakosti.pdf

 

OSNOVNE ŠOLECŠOD
RAZPIS ALI POZIV: (CALL)RAZPIS ALI POZIV: (CALL)
razpis_kuhnapato_dober-tek-slovenija-2018_19-o-celoten.pdfrazpis_kuhnapato_dober-tek-slovenija-2018_19-cod-celoten.pdf
PRIJAVNICA K PROJEKTU IN NA SEMINAR: (APPLICATION)PRIJAVNICA K PROJEKTU IN NA SEMINAR: (APPLICATION)
prijavnica-kuhnapato_dober-tek-slovenija_2018_2019-o.pdfprijavnica-kuhnapato_cod_-2018_2019.pdf

 

PRIROČNIK ZA IZVEDBO PROJEKTA:prirocnik-za-izvajanje-projekta.pdf
(PROJECT IMPLEMENTATION GUIDE) 

Projekt sofinancira Ministrstvo za zdravje.

Generalni pokrovitelj projekta je Spar Slovenija z izključno lokalno pridelanimi surovinami ter surovinami, ki sovpadajo s pripravo zdravih tradicionalnih obrokov.

 

Evalvacija projekta Kuhnapato skozi oči Erika Mahorčiča. Osnovnošolec z OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača je zajel bistvo poslanstva delovanja projekta ter opisal učinke, kot jih dojemajo tisti, katerim je projekt v prvi fazi tudi namenjen.
RTV Slo

Vstopamo v novo, 8. epizodo projekta Kuhnapato...

...s katerim prehransko kulturno dediščino ponovno postavljamo v naše kuhinje. Vsako leto poskrbimo za atraktivnost projekta po smernicah razvoja zahtevnega kulinaričnega področja, da navduši in pritegne glavne akterje – slovenske osnovnošolce, ki vzgajajo vrstnike ter ostalo javnost in jo spodbujajo k uporabi lokalno značilne sezonske hrane in učenju veščin priprave hrane doma po postopkih, ki zagotavljajo dolgoročno zdravje. Naše poslanstvo je v prvi vrsti dvigniti nivo kulture prehranjevanja otrok in posledično vseh nas, med kar štejemo znanje o pridelavi hrane, pravilnem načinu uporabe, sezonskih zakonitostih, vsebnostih – koristnih za telo, vizualnem efektu končnih izdelkov in zdravem načinu prehranjevanja v celoti....

Letna tema ali izziv:

POTI...DO DANES SLOVENSKIH JEDI...

Vemo, da je področje Slovenije zaradi svoje geografske lege bilo podvrženo najrazličnejšim prehodom ljudi v zgodovini, kamor prištevamo trgovske poti (npr.: Dunaj – Trst), priseljevanja zaradi iskanja dela (npr.: zasavski, koroški rudniki, steklarna..), spreminjanje meja (vse sosede), osvajanja drugih kontinentov in prenos sestavin (npr.: koruza, kakav, začimbe…), svilena cesta od Azije do Evrope.. in ostale migracije, kot je zaznan vpliv različnih kultur zaradi občasne pripadnosti našega ozemlja drugim državam ali skupnostim v zgodovini ter takratna zakonodaja (npr.: Marija Terezija..). Naslonili se bomo na dejstvo, da so ti in ostali dogodki pustili (in v današnjih dneh še puščajo ali se ponovno soočamo s tem) izjemen pečat v slovenski kuhinji.


Pobrskali bomo globlje kot v prejšnjih letih delovanja projekta, ko smo raziskovali znotraj slovenskih meja in se potrudili dokopati do izvora nastanka določenih jedi ali sestavin, ki so v daljni zgodovini na podlagi zgoraj omenjenih dejstev prišle v Evropo. Dejstvo je, da osnovna hrana naših prednikov, kot so npr.: krompir, fižol, koruza,.. v bistvu izvira predvsem iz Južne Amerike in npr.: vemo, da testenine in sladoled, kot veliko ostalih sestavin ali jedi izvirajo iz Kitajske, da so glavni uporabniki ajde na Japonskem, da je kaki v Turčiji morda očaral Adama in je namesto v jabolko, ugriznil vanj, da blitva prihaja iz daljne severne Rusije...


Raziskali bomo zakaj in kdaj – skozi katere kulturne premike ter na kakšen način so sestavine ali jedi pristale v slovenskih kuhinjah. Tako bomo ob enem lažje izpostavili avtohtone slovenske sorte in jedi in jih znali ceniti.
Ob upoštevanju zgoraj naštetih smernic, ki narekujejo poslanstvo našega dela, bomo pripravljali jedi z dodatno spodbudo oblike, ki bo ob razlagi otrok, sama pripovedovala o zgodovinsko – kulturnih dejstvih. Na oblike, povezane s kulturno zgodovino bivanja – njihovega kraja, ciljamo predvsem pri pozdravih ali poobedkih, ki ponujajo polje kreativnosti in izražanja otroške domišljije, ob seveda upoštevanju zgornjih dejstev pri glavnih jedeh.