Aktivnost

 

Reportaže

Reportaže

Knjige

Knjige

Ha, vrtnarim

Ha, vrtnarim

Male recepture za velike mojstre

Male recepture za velike mojstre

Nasveti vse sorte

Nasveti vse sorte

Žur

Žur

Vstopamo v novo, 8. epizodo projekta Kuhnapato...

...s katerim prehransko kulturno dediščino ponovno postavljamo v naše kuhinje. Vsako leto poskrbimo za atraktivnost projekta po smernicah razvoja zahtevnega kulinaričnega področja, da navduši in pritegne glavne akterje – slovenske osnovnošolce, ki vzgajajo vrstnike ter ostalo javnost in jo spodbujajo k uporabi lokalno značilne sezonske hrane in učenju veščin priprave hrane doma po postopkih, ki zagotavljajo dolgoročno zdravje. Naše poslanstvo je v prvi vrsti dvigniti nivo kulture prehranjevanja otrok in posledično vseh nas, med kar štejemo znanje o pridelavi hrane, pravilnem načinu uporabe, sezonskih zakonitostih, vsebnostih – koristnih za telo, vizualnem efektu končnih izdelkov in zdravem načinu prehranjevanja v celoti....

Letna tema ali izziv:

POTI...DO DANES SLOVENSKIH JEDI...

Vemo, da je področje Slovenije zaradi svoje geografske lege bilo podvrženo najrazličnejšim prehodom ljudi v zgodovini, kamor prištevamo trgovske poti (npr.: Dunaj – Trst), priseljevanja zaradi iskanja dela (npr.: zasavski, koroški rudniki, steklarna..), spreminjanje meja (vse sosede), vojne, osvajanja drugih kontinentov – svetovni pomorščaki in prenos sestavin (npr.: koruza, kakav, začimbe…), svilena cesta od Azije do Evrope.. in ostale migracije, kot je zaznan vpliv različnih kultur zaradi občasne pripadnosti našega ozemlja drugim državam ali skupnostim v zgodovini ter takratna zakonodaja (npr.: Marija Terezija..).

 

Vse slovenske regije so enako podvržene kulturnim mejnikom, ne glede na lego (obmejna področja ali notranjost). Naslonili se bomo na dejstvo, da so ti in ostali dogodki pustili (in v današnjih dneh še puščajo) izjemen pečat v slovenski kuhinji.

 

Pobrskali bomo globlje kot v prejšnjih letih delovanja projekta, ko smo raziskovali znotraj slovenskih meja in se potrudili dokopati do izvora nastanka določenih jedi ali sestavin, ki so v daljni zgodovini na podlagi zgoraj omenjenih dejstev prišle v Evropo – na področje današnje Slovenije. Dejstvo je, da osnovna hrana naših prednikov, kot so npr.: krompir, fižol, koruza,.. v bistvu izvira predvsem iz Južne Amerike in npr.: vemo, da testenine vseh vrst ali oblik (polnjenih ali samostojnih) in sladoled, kot veliko ostalih sestavin ali jedi izvirajo iz Kitajske, da so glavni uporabniki ajde in delno tudi repe na Japonskem, da je kaki v Turčiji morda očaral Adama in je namesto v jabolko, ugriznil vanj, da blitva prihaja iz daljne severne Rusije...

 

Raziskali bomo zakaj in kdaj – skozi katere kulturne premike ter na kakšen način so sestavine ali jedi pristale v slovenskih kuhinjah. Tako bomo ob enem lažje izpostavili avtohtone slovenske sorte in / ali jedi in jih znali ceniti.

Ob tem dodajamo, da bomo na podlagi izobraževanj za mentorje, kuharje in načrtovalce šolske prehrane ter sodelovanja s strokovnjaki s področja kuhanja in zgodovine, v jesenskem času prišli do kompetentnih rešitev v praksi za verodostojno izvedbo omenjenega.

 

Literatura
Gorazd Makarovič, Prehrana v 19. stoletju na Slovenskem
Razpisna dokumentacija za šolsko leto 2018 / 2019
Vstopamo v novo, 8. epizodo projekta Kuhnapato, s katerim prehransko kulturno dediščino ponovno postavljamo v naše kuhinje. Vsako leto poskrbimo za atraktivnost projekta po smernicah razvoja zahtevnega kulinaričnega področja, da navduši in pritegne glavne akterje – slovenske osnovnošolce, ki vzgajajo vrstnike ter ostalo javnost in jo spodbujajo k uporabi lokalno značilne sezonske hrane in učenju veščin priprave hrane doma po postopkih, ki zagotavljajo dolgoročno zdravje.
EVALVACIJSKO POROČILO (EVALUATION REPORT):evalvacijsko-porocilo.pdf
NAČELO ENAKOSTI (PRINCIPLE OF EQUITY):spotujmo-naelo-enakosti.pdf

 

OSNOVNE ŠOLECŠOD
RAZPIS ALI POZIV (CALL):RAZPIS ALI POZIV (CALL):
razpis_kuhnapato_dober-tek-slovenija-2018_19-o-celoten.pdfrazpis_kuhnapato_dober-tek-slovenija-2018_19-cod-celoten.pdf
  
PRIJAVNICA K PROJEKTU IN NA SEMINAR (APPLICATION):PRIJAVNICA K PROJEKTU IN NA SEMINAR (APPLICATION):
prijavnica-kuhnapato_dober-tek-slovenija_2018_2019-o.pdfprijavnica-kuhnapato_cod_-2018_2019.pdf

 

PRIROČNIK ZA IZVEDBO PROJEKTA (PROJECT IMPLEMENTATION GUIDE):PRIROČNIK ZA IZVEDBO PROJEKTA (PROJECT IMPLEMENTATION GUIDE):
prironik-za-izvajan-je-projekta_o.pdfprironik-za-izvajan-je-projekta_cod.pdf

Projekt sofinancira Ministrstvo za zdravje.

Generalni pokrovitelj projekta je Spar Slovenija z izključno lokalno pridelanimi surovinami ter surovinami, ki sovpadajo s pripravo zdravih tradicionalnih obrokov.

Izobraževalni seminar 2018

Že tradicionalni seminar za mentorje bodočih kuharskih skupin, ki ga organiziramo vsako leto pred uradnim pričetkom projekta Kuhnapato, bo tudi tokrat postregel z atraktivno - aktualno vsebino, ki je do sedaj še nismo obdelali.
Ob razlagi "tehničnih" podrobnosti poteka projekta in pojasnilom na določena vprašanja, bomo izvedli delavnico, ki nam bo koristila predvsem pred bližajočimi se Božično - Novoletnimi prazniki. Ob enem bo ponudila mentorjem raznolike možnosti peke zdravega peciva, krepitve veščin dekoracije, seznanitev z naravnimi materiali za krasitev piškotov, in izbire alternativnih sestavin za osnovne mase.Ob razlagi o trendih v kulinariki in ajdi, s poudarkom na tatarski ajdi, bomo izdelali:


a)  Medeno pecivo in božične dekoracije
b)  Ajdovo različno pecivo (iz navadne in tatarske ajde) – nekaj tudi čisto brez pšenične moke
c)  Pecivo s prosom
d)  Pecivo z ječmenom
e)  Pecivo z ovsom

Seminar se bo odvijal 24. oktobra 2018 od 12.00 do 16.00 ure
na Višji strokovni šoli - IC Piramida, Maribor

 

 

Evalvacija projekta Kuhnapato skozi oči Erika Mahorčiča. Osnovnošolec z OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača je zajel bistvo poslanstva delovanja projekta ter opisal učinke, kot jih dojemajo tisti, katerim je projekt v prvi fazi tudi namenjen.
RTV Slo

 

 

Učni programi vključujejo vedno več predmetov, povezanih s hrano!

Učni program na veliko osnovnih šolah po Sloveniji vključuje vedno več ali vse redne in izbirne predmete, povezane s hrano, za čim širše starostno obdobje, saj se vsako leto v naš projekt prijavlja več učencev. Posledično ugotavljamo, da se je spremenil odnos do domače hrane, pristnih - naravnih okusov, da otroci z veseljem uživajo tradicionalne jedi v zdravi preobleki, širijo svoje znanje različnih področij (zgodovine, geografije, jezika, kreativnega izražanja..), da krepijo ročne spretnosti ter bolje rezultate dosegajo tudi drugje. Priča smo dejstvom, da na šolah tudi kruh in mleko ter seveda zelenjavo in ostale sestavine za vsakodnevne šolske obroke nabavljajo tudi ali predvsem pri okoliških kmetih ali manjših pridelovalnih obratih. K projektu Kuhnapato se prijavlja preveč otrok, tako, da je vrsta že za prihodnja leta. Povezovanje znanj in krepitev splošne, a nujne izobrazbe podpirajo ravnatelji ter celotni učiteljski zbori, saj so uvideli korist. Otroci pa z veseljem in popolnim entuziazmom ustvarjajo. Nekje jih je po celotnem dnevnem procesu ob 14ih treba celo poditi iz kuhinje, čeprav so za kuhalnice prijeli že ob 7ih zjutraj. Pripovedujejo nam zgodbe o kulturnem zakulisju jedi, ki jih ob osmih letih raziskovanja naše prehranske dediščine še nismo slišali. »Vreča« pozabljenih jedi, z njimi povezanih anekdot in razlogov za poseganje po sezonski hrani iz okolice še vedno ni prazna in v tem je čar našega dela. 

 

 
na OŠ Gorišnica 

 

na OŠ Frana Metelka Škocjan 
  

Najmočnejša spodbuda za zdrav način prehranjevanja - iz šolskih kuhinj..

Na številnih slovenskih osnovnih šolah ponovno diši! Otroci otrokom kuhajo zdrava kosila, katerih recepte so jim izdale njihove babice. Jedi na temeljih tradicije preoblačijo v modernejše oblike, jim v zameno za včasih nujno obilico maščobe, ki je v zimskih dneh zagotovila energijo, dodajajo sezonsko in za njihove kraje značilno zelenjavo. Kaše v kombinaciji s svežim ali suhim sadjem, pa so na šolskih jedilnikih že stalnica. Da, tudi v pustem zimskem času se lahko pripravi okusno, polnovredno kosilo, ki ob enem obeležuje pomemben del kulturne zgodovine,
Nam vsem znane koline, danes za mnoge le beseda ali dejstvo, da sledijo klobase in ostali mesni izdelki, so v zgodovini imele globlji pomen. Način preživetja ali obdobje obilja, ko ni bilo hladilnikov in so številne, predvsem stranske dele mesa, ki se niso dali »uskladiščiti« (danes večinoma odpadke) morali porabiti takoj. Ob tem z raziskovanjem kulturno – kulinarične zgodovine prihajamo do različnih poimenovanj tega prazničnega obdobja in ob enem atrakcij, ki se danes ponovno šopirijo na krožnikih najinovativnbejših kuharskih mojstrov.

 na OŠ Notranjski odred Cerknica

na OŠ Simona Gregorčiča Kobarid 

 

Praznik slovenske hrane, tradicije in zdravja

»Učitelca, riblem pa riblem toti korenček, pa ga je vedno več«

Dan slovenske hrane, 17.11.2017 je pomenil uradni začetek projekta Kuhnapato, ki že drugo leto na pobudo in s sofinanciranjem Ministrstva za zdravje deluje v okviru Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje Dober tek Slovenija, letos pa tudi z glavnim pokroviteljem Spar Slovenija.
Aktivnosti na 52 vključenih slovenskih osnovnih šolah pa so se dogajale vse od ponedeljka 13.11.2017, ko so bodisi za vajo ali pa že »zares« otroci otrokom stregli zdrava tradicionalna kosila in tako svoje vrstnike spodbujali k zdravemu načinu življenja. Stopili so v šolske kuhinje in s pomočjo šolskega kuharskega osebja ter v sodelovanju z načrtovalci šolske prehrane zasnovali obroke, ki temeljijo na tradiciji lastnega kraja, zaznamujejo letni čas in z njim povezane običaje (tokrat Martinovo, koline), predvsem pa so prilagojeni današnjim potrebam telesa ter omogočajo ali spodbujajo mladino k vsakodnevni telesni aktivnosti.

na OŠ Središče ob Dravi

na OŠ Šturje Ajdovščina

na OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača


Vendar je to le grobi opis vsega, kar se je dejansko dogajalo – ne le v šolskih kuhinjah. Lahko bi rekli, da so nekateri »šolsko« povezali aktivnosti, dodali inovativne pristope animacije, dovolili med -vrstniški vpliv, postavili grajenje pristnih odnosov v ospredje, dvignili kulturo prehranjevanja, raziskovali dediščino na različne načine in pri različnih predmetih, gibanju dali pomen in obliko ter ustvarjali najsodobnejše pristope spoznavanja lokalne hrane in njenih vplivov na telo in okolico…
Marsikdo od mladih kuharjev pa je tudi pogumno stopil pred kamere in zavoljo vzgoje staršev in spodbude vsej slovenski javnosti pojasnil pomen in poslanstvo našega dela. Nastopi so bili seveda obogateni s spretnimi kuharskimi prijemi in izdelki, ki bi jih lahko ponosno postavili v slovenske gostilne.

 na OŠ Sostro

Najbolj nazorno, tako rekoč »iz prve roke« in doživeto, opisuje proces sporočilo učiteljice, mentorice, ki pa seveda ni osamljen primer. Navajamo:


»Neverjetno se mi zdi, da so tako zelo skromni. Le pohvala in aplavz.., pa je zanje njihov celodnevni trud (oz. upam si trditi, da zanje skoraj garanje, ker razen 20 minutnega odmora za malico v 8 urah dela v kuhinji, niso sedli niti za minuto!) nagrajen.«
»Naši učenci so nad projektom in kuhanjem na sploh zelo navdušeni, število zainteresiranih otrok je vedno večje. Kot sem že omenila, smo na OŠ Gorišnica v vseh razredih (od 1. do 9.) in tudi v Vrtcu Gorišnica kar 2 dni zapored namenili zdravi, lokalni in tradicionalni prehrani.
V petek, 17. 11. 2017, smo postrežbo tradicionalnega zajtrka popestrili še s kulturnim programom (za odlično vzdušje so poskrbeli pevci mladinskega pevskega zbora, ki so ob harmonikarski spremljavi v šolski jedilnici zapeli Slakovega Čebelarja, učence so nagovorili tudi čebelarji domačega čebelarskega društva, kuharska ekipa Veselih Štajercev pa je vse učence tudi javno povabila na tradicionalno kosilo).
Učenci (člani kuharske ekipe Veseli Štajerci) so ves dan, tj. od 7. do 15. ure preživeli v kuhinji, kjer so poleg samega kuhanja kosila pomagali poskrbeti tudi za vsa ostala opravila, ki spadajo v kuhinjo (pospravljanje, čiščenje, razdeljevanje hrane …).
Tisti, ki so bili prvič prisotni pri tovrstnem kuhanju, so si pridobili nepozabne izkušnje, povedali so, da si niti približno niso predstavljali, kako naporno je delo šolskih kuharjev in koliko zelenjave je potrebno pripraviti (olupiti in narezati oz. naribati), za pripravo 120 kosil. Eden izmed fantov je po dobrih 60 minutah lupljenja korenja rekel: »Učitelca, riblem pa riblem toti korenček, pa ga je vedno več, namesto vedno manj. Kaj mi kuhamo za 3 šole al samo za našo?!«
Skratka … ob koncu delovnega dne so povedali, da so nad delom v kuhinji navdušeni, s svojim končnim izdelkom – kosilom – nadvse zadovoljni, celo pomivanje posode je zanje po novem zabavno opravilo.
Za svoj trud so že bili nagrajeni – prvič, ko jih je med kuhanjem v kuhinji obiskal ravnatelj, drugič pa ob koncu dneva, ko so bili deležni bučnega aplavza (nekateri učenci so celo vstali od mize) učencev v jedilnici, ki so jedli »njihovo« kosilo. Dokaz, da je bilo kosilo zares odlično, je tudi precej manjša količina zavržene hrane pri kosilu, kot je sicer.
Skratka … uživali smo vsi, imeli smo se nadvse lepo in zabavno, delo smo (po naši oceni in oceni vseh, ki so jedli kosilo) odlično opravili, zdaj pa smo že v tako hudem delovnem zagonu in polni delovnega elana, da idej, kaj in kako pripraviti prihodnjič, sploh ne manjka.
December bo pri nas precej pester, kuhali in pekli bomo za dogodke, ki se bodo v veselem decembru vrstili teden za tednom.«

 na OŠ Gorišnica