Aktivnost

 

Reportaže

Reportaže

Knjige

Knjige

Ha, vrtnarim

Ha, vrtnarim

Male recepture za velike mojstre

Male recepture za velike mojstre

Nasveti vse sorte

Nasveti vse sorte

Žur

Žur

VABILO K SODELOVANJU - RAZPIS ZA ŠOLSKO LETO 2019-20

Projekt že devet let nagovarja tematike, ki sodijo med glavne svetovne, tudi politične debate in tendence razvoja v Evropi in svetu. Med te sodijo vsekakor zdravje, krepitev socialnih vezi in samopodobe otrok, razumevanja drugačnosti, zmanjševanja ostankov hrane, uporabo lokalne sezonske hrane, kar je eden glavnih dejavnikov za ustvarjanje boljših podnebnih sprememb, spoznavanje zgodovine kulture in vzrokov prehranjevanja, sledenje svetovnim trendom in še mnogo tega zaradi česar je konec leta 2018 Evropska komisija, DG Sante projekt uvrstila med 10 najboljših praks za zagotavljanje zdravega in trajnostnega načina življenja v Evropi. Med omenjenimi pa je bil naš projekt zraven danske predstavnice edini na področju dela z otroki starosti osnovne šole.

 

Vsako leto poskrbimo za atraktivnost projekta po smernicah razvoja zahtevnega kulinaričnega področja, da navduši in pritegne glavne akterje – slovenske osnovnošolce, ki vzgajajo vrstnike ter ostalo javnost in jo spodbujajo k uporabi lokalno značilne sezonske hrane in učenju veščin priprave hrane doma po postopkih, ki zagotavljajo dolgoročno zdravje. Naše poslanstvo je v prvi vrsti dvigniti nivo kulture prehranjevanja otrok in posledično vseh nas. Med to štejemo znanje o pridelavi hrane, pravilnem načinu uporabe, sezonskih zakonitostih, vsebnostih – koristnih za telo, vizualnem efektu končnih izdelkov in zdravem načinu prehranjevanja v celoti. Posledično si prizadevamo spodbuditi mladostnike k povezovanju znanj, krepitvi ročnih spretnosti, vzgoji veselja do dela in sodelovanja, veščinam organizacije, komunikacije in dvigovanja nivoja empatije, nenazadnje kompetenc in kasnejše zaposljivosti. S sodobnostjo, drugačnostjo ali privlačnostjo vsebine si prizadevamo pritegniti medije in ostalo javnost.

 

OSNOVNE ŠOLECŠOD
Razpis:Razpis:
razpis_kuhnapato_dober-tek-slovenija-2019_20-os.pdfrazpis_kuhnapato_dober-tek-slovenija-2019-20_csod.pdf
Prijavnica:Prijavnica:
prijavnica-kuhnapato_dober-tek-slovenija_2019-20-os.pdfprijavnica-kuhnapato_csod_-2019_2020.pdf
Poročilo:Poročilo:
porocilo_csod.pdfporocilo-seminarska-naloga---os.pdf
Načelo enakosti:spotujmo-naelo-enakosti.pdf
  
  

 

Projekt sofinancira Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije

in deluje v okviru Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje Dober tek Slovenija.

 

Presentation - evaluation:presentation.pdf
Media: 
sinfo_1.pdf 
sinfo_2.pdf 
sinfo_3.pdf 

 

Podelitev priznanj najboljšim praksam

Tartu Call 2019 Brussels

Ministrstvo za zdravje - Dober tek Slovenija

V sredo, 19.6.2019 na conferenci Tartu call for a healthy lifestyle 2019, organizirani s strani Evropske komisije - DG SANTE, smo prejeli certifikat, kot priznanje za izbor projekta Kuhnapato med najboljše prakse v Evropi za zagotavljanje zdravega in trajnostnega načina življenja med mladimi. Certifikate so podpisali in podelili trije visoko predstavniki - komisarji na ravni EU s področja zdravja, športa in kmetijstva v povezavi s prehrano. 

 

V četrtek, 20.6.2019 so sledile prezentacije ali predstavitve projektov - najboljših praks pred izbrano strokovno javnostjo zgoraj omenjenih področij. le-ta je pokazala velik interes za morebitno implementacijo projekta v ostale države EU. Ob tem je bilo prisotnih kar nekaj predstavnikov ne- evropskih držav, ki bi si želeli naše projekte povzeti zavoljo spodbujanja zdravja med mladimi na drugih kontinentih.

 

Iskreno se zahvaljujemo Ministrstvu za zdravje, ki je projekt spoznalo za dobrobit motiviranja mladih k odgovornemu: zdravemu in trajnostnemu načinu življenja in ki nam je omogočilo delo, uresničevanje poslanstva projekta, nadgradnjo ali udejanjenje ideje, ki nas je popeljala do zavidljivih rezultatov, opaženih pri EU komisiji.

 

Vsi kreatorji te zdrave in uspešne zgodbe smo zelo ponosni! Tudi v bodoče se bomo potrudili z motivacijskimi ukrepi nagovoriti čim več mladostnikov za njihov - in naš boljši jutri. 

 


  

Projekt Kuhnapato med 10 najboljšimi v Evropi!

 

Evropska komisija - Best Practise portal

 

MZ - Dober tek Slovenija

 

Projekt Kuhnapato je bil v oktobru 2018 na podlagi kandidature v mesecu juliju in iniciative ter sofinanciranja Ministrstva za zdravje Republike Slovenije, izbran med 10 najboljših praks na področju spodbujanja k zdravemu in trajnostnemu življenju otrok in posledično vse ostale javnosti.

 

22. in 23. novembra se je na Dunaju odvijala mednarodna konferenca »People's Food – People's Health – Towards healthy and sustainable European food system« pod vodstvom avstrijskega Ministrstva za delo, socialne zadeve, zdravje in varstvo potrošnikov z razlogom avstrijskega predsedovanja Evropski uniji.

Tam smo predstavili način osemletnega dela s cilji in rezultati predstavnikom evropskih ministrstev za zdravje ali /in z omenjeno temo povezanim institucijam ali organizacijam ter predstavnikom organizacij, katerih teme so neobhodno povezane z zagotavljanjem trajnostnega načina življenja in posledično dolgoročnega zdravja na področju Evropske unije.

 

Zahvaljujemo se Ministrstvu za zdravje in Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje, da so nam pred tremi leti omogočili otroke postaviti v šolske kuhinje ter tako narediti velik motivacijski korak ter vzpostaviti drugačna socialna okolja v osnovnih šolah, s čimer se zmanjšujejo zavržki hrane in niža otroška debelost ter krepi zdravje in zadovoljstvo.

 

Zaradi svoje drugačnosti, ki ga odlikuje kompleksna organizacija, praktični: motivacijski in psihološki pristopi, aktualnost in povezanost raznolikih področij, akterjev in strokovnjakov, je projekt požel veliko zanimanja. Ob praksi, ki so jo predstavili predstavniki Irske pa smo bili opaženi tudi kot odlično marketinško zasnovan projekt.

 

Pripovedi otrok, povzete po pričevanjih prednikov..

Kuhinje sedemdesetih slovenskih osnovnih šol z Dnevom slovenske hrane (16.11.2018) dobivajo nove občasne obiskovalce ali podmladek. Ponovno, že osmo leto, pričenja projekt Kuhnapato, kjer v prvi fazi otroci različnih starosti, prepričanj, učnega uspeha in spretnosti, vsaj enkrat na mesec (od novembra 2018 do maja 2019) zamenjajo šolsko kuharsko osebje ali jim vsaj priskočijo na pomoč ter zdrave tradicionalne obroke ponudijo svojim sošolcem. Omenjena aktivnost je pred tremi leti nadgradila kuharska tekmovanja v priznanih slovenskih gostilnah, na pobudo in sofinanciranjem MZ in delovanja v okviru Nacionalnega programa Dober tek Slovenija. Glavno vodilo projekta je raziskovanje (še vedno) pozabljene kulinarične dediščine posameznih regij ter adaptacija jedi naših prednikov na današnje potrebe telesa. Nujno pripadajoče poslanstvo se širi na uporabo sezonskih sestavin iz okolice, pridelanih v manjših obratih ali kmetijah ali celo nabranih »okoli šole«. Glavni cilj: motivacija mladostnikov k zdravemu in trajnostnemu načinu življenja, spodbuja omenjeno ciljno skupino ter posledično vso ostalo javnost k uporabi raznolikih vrst zelenjave in sadja ter kaš v zameno za mastne in preveč močnate sestavine. »Kaj jesti kdaj in zakaj« nadgrajujemo z letno tematiko, ki razširja obzorje poznavanja izvora sestavin ali jedi, ki danes predstavljajo stebre ali osnovo vsakodnevnih jedi. Tako je letošnja naloga otrok raziskati poti in vzroke, zaradi katerih so številne jedi ali sestavine obtičale na območju Slovenije ter se prilagodile kulturnim ali geografskim posebnostim. Kot lansko šolsko leto, se nam tudi v letošnjem priključuje nekaj enot CŠOD, ki posredno širijo poslanstvo projekta številnim osnovnim in srednjim šolam Slovenije, ki za sodelovanje v baznem delu nimajo resursov ali poguma.

 

Kot prve smo obiskali OŠ Šturje Ajdovščina, ki že osem let postavljajo standarde v izbiri jedi, uporabi sestavin in vizualnem rezultatu jedi, na katere bi bila ponosna vsaka boljša restavracija. Njihov, preko 90 let stari vir, jih je usmeril v pripravo repe po prvotnem, najosnovnejšem receptu ter cmoke, ki so jih pripravljale njihove none. Vse to z dodatki postavljeno v današnji čas, in sezono, v njihov kraj, z dodanimi zelišči ali sestavinami, ki so še »včeraj« veljale za odpadne, so z razlago poti prihoda prvotnih testenin primitivnih oblik, na naše ozemlje, ponudili svojim sošolcem.

 

Ker so jim so-kuharji zboleli, je malce kasneje na OŠ Gorje le 5 otrok pripravljalo zdravo - tradicionalno kosilo ali 300 porcij za svoje sošolce in pripadajoči vrtec. Vse to z namenom uradnega začetka aktivnosti v okviru Nacionalnega programa Dober tek Slovenija. Ponosni na zelenjavno – telečjo obaro z maslenimi zdrobovimi cmočki so med pripravo gorenjskega kruhovega šmorna že kovali načrte o čim atraktivnejši postrežbi ter si delili naloge za zadnjo epizodo: pomivanje posode.

 

Dan za tem je kuhalo je celo Središče ob Dravi ali kot se spodobi za Slovenski dan hrane, je po tradicionalnih zdravih jedeh dišalo že na glavni cesti mimo številnih "obratov", kjer se je danes kuhalo in peklo tradicionalne zdrave jedi z vonjem po jeseni in okusom po Prlekiji! Že 8 let oživljajo tradicijo, v akcije vključujejo tiste, ki razpolagajo še z zadnjimi ustnimi viri ali skrivnostmi skoraj pozabljenih receptov in nadgrajujejo poslanstvo našega projekta po najzahtevnejših "prleških" standardih, kar pomeni: vedno je lahko še bolje! Tako, kljub misli, da smo doživeli že vse, presenetijo vsakič, z vsem. S številčnostjo v projekt vključenih otrok, z vnemo, pa kulinaričnimi inovacijami na bazi tradicije in po vseh standardih zdravja..ter čuta za medgeneracijsko povezovanje, kar je temelj najvišje "mode"..tudi v gastronomiji.

 

Tudi -ali prav take zgodbe je treba ovekovečiti, ki so nepogrešljiv sestavni del našega projekta z neprecenljivimi rezultati. Na CŠOD Rak z otroki Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana, tudi z nekaterimi vedenjskimi motnjami, ki so ob rezanju kolerabe, korenčkov, za bloško kavlo, pripravi testa za ječmenov kruh,..izginile! Izjemen pristop učiteljev CŠOD-ja in vnema sta jih spodbujala k odličnim rezultatom, sodelovanju in želji po razumevanju procesa, njihova kreativnost pri izdelavi Miklavžev, parkeljnov in ostalih okraskov za prihajajoče praznike, je pa morda presegala marsikatero drugo ali vsa naša pričakovanja. Še en dokaz, da so sicer izjemno zanimive, okusne jedi le posledica globokega socialnega ozadja projekta z izjemnimi psihološkimi rezultati, ki se kažejo pri vseh skupinah otrok na tak ali drugačen, a zelo pozitiven način.

 

Čar raziskovanja prehranske dediščine skozi projekt Kuhnapato je medgeneracijska povezava med slovenskimi osnovnošolci in tistimi, ki še razpolagajo z zanimivim kulturnim ozadjem jedi, ki so včasih veljale za tradicionalne. Prazniki, pomembnejša življenjska obeležja ali pa anekdote, kot ustna izročila iz roda v rod, a zato nič manj zanimivi opisi vzroka nastanka ali priprave določenih jedi. Z eno takih so postregli otroci OŠ Dornberk ter nas ponovno opozorili, na to kako prepleteni sta hrana in ljubezen in da slednja s pomočjo okusnih grižljajev gre skozi želodec. Zaljubljen, a - kot je to običaj za omenjeno profesijo, precej ne-zgovoren kuhar, v bližnji gostilni nikakor ni znal ogovoriti prelepe Goričanke. Zato se je preden bi obupal dokončno, odločil »spesniti« ji jed, ki jo bo zagotovo očarala. Dodobra se je seznanil z njenim okusom in da ga tudi tokrat ne bi prezrla, je jed imenoval kar po vzkliku oboževanja. Znano je, da je dosegel veliko povpraševanje jedcev, zato se je mineštra kasneje pojavila na jedilnikih tamkajšnjih gostiln, a kako se je razpletla ljubezen, danes nihče ne ve.
Skoraj brez predaha se je zgodba nadaljevala. Tokrat so se otroci trudili opisati občutke starejše prebivalke njihovega mesta, ko je prvič okusila čokolado. Dornberk z okoliškimi kraji načeloma ne vzbuja pozornosti zaradi lege, a ga v zgodovini zaznamuje vrsta kulturnih znamenitosti, ki jih najdemo le tam. Omeniti velja Aleksandrinke in še danes živeče a prilagojene recepte iz bližnje Afrike. Tokratna zgodba pa govori o poti čokolade v njihove kraje, ki ni bila »klasična« ali enaka ostalim dobrinam, ki so jih prinašali iz Trsta. Za razliko od kave, ki so jo baje pretovarjali v Trstu, je čokolada prišla v Genovo in od tam naprej po Italiji. Morda prav zaradi oddaljenosti vira, dolgo ni zašla v naše kraje. Prvi, ki so z njo seznanili in omamili prebivalstvo, so bili Ameriški vojaki kot darilo »iz žepa« in kasneje v paketih s hrano, ki jo je pripravljala ameriška vojska po drugi svetovni vojni.
Da bi ta ljubezen, oz. hrana pri poti skozi želodec bila čim slajša, so jo kaj hitro uporabili v takrat tradicionalnih jedeh, ki jih danes ponovno med nas postavljajo otroci in na katere so Dornberčani resnično lahko ponosni.

 

  

 

 

Evalvacija projekta Kuhnapato skozi oči Erika Mahorčiča. Osnovnošolec z OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača je zajel bistvo poslanstva delovanja projekta ter opisal učinke, kot jih dojemajo tisti, katerim je projekt v prvi fazi tudi namenjen.
RTV Slo

Učni programi vključujejo vedno več predmetov, povezanih s hrano!

Učni program na veliko osnovnih šolah po Sloveniji vključuje vedno več ali vse redne in izbirne predmete, povezane s hrano, za čim širše starostno obdobje, saj se vsako leto v naš projekt prijavlja več učencev. Posledično ugotavljamo, da se je spremenil odnos do domače hrane, pristnih - naravnih okusov, da otroci z veseljem uživajo tradicionalne jedi v zdravi preobleki, širijo svoje znanje različnih področij (zgodovine, geografije, jezika, kreativnega izražanja..), da krepijo ročne spretnosti ter bolje rezultate dosegajo tudi drugje. Priča smo dejstvom, da na šolah tudi kruh in mleko ter seveda zelenjavo in ostale sestavine za vsakodnevne šolske obroke nabavljajo tudi ali predvsem pri okoliških kmetih ali manjših pridelovalnih obratih. K projektu Kuhnapato se prijavlja preveč otrok, tako, da je vrsta že za prihodnja leta. Povezovanje znanj in krepitev splošne, a nujne izobrazbe podpirajo ravnatelji ter celotni učiteljski zbori, saj so uvideli korist. Otroci pa z veseljem in popolnim entuziazmom ustvarjajo. Nekje jih je po celotnem dnevnem procesu ob 14ih treba celo poditi iz kuhinje, čeprav so za kuhalnice prijeli že ob 7ih zjutraj. Pripovedujejo nam zgodbe o kulturnem zakulisju jedi, ki jih ob osmih letih raziskovanja naše prehranske dediščine še nismo slišali. »Vreča« pozabljenih jedi, z njimi povezanih anekdot in razlogov za poseganje po sezonski hrani iz okolice še vedno ni prazna in v tem je čar našega dela. 

 

 
na OŠ Gorišnica 

 

na OŠ Frana Metelka Škocjan 
  

Najmočnejša spodbuda za zdrav način prehranjevanja - iz šolskih kuhinj..

Na številnih slovenskih osnovnih šolah ponovno diši! Otroci otrokom kuhajo zdrava kosila, katerih recepte so jim izdale njihove babice. Jedi na temeljih tradicije preoblačijo v modernejše oblike, jim v zameno za včasih nujno obilico maščobe, ki je v zimskih dneh zagotovila energijo, dodajajo sezonsko in za njihove kraje značilno zelenjavo. Kaše v kombinaciji s svežim ali suhim sadjem, pa so na šolskih jedilnikih že stalnica. Da, tudi v pustem zimskem času se lahko pripravi okusno, polnovredno kosilo, ki ob enem obeležuje pomemben del kulturne zgodovine,
Nam vsem znane koline, danes za mnoge le beseda ali dejstvo, da sledijo klobase in ostali mesni izdelki, so v zgodovini imele globlji pomen. Način preživetja ali obdobje obilja, ko ni bilo hladilnikov in so številne, predvsem stranske dele mesa, ki se niso dali »uskladiščiti« (danes večinoma odpadke) morali porabiti takoj. Ob tem z raziskovanjem kulturno – kulinarične zgodovine prihajamo do različnih poimenovanj tega prazničnega obdobja in ob enem atrakcij, ki se danes ponovno šopirijo na krožnikih najinovativnbejših kuharskih mojstrov.

 na OŠ Notranjski odred Cerknica

na OŠ Simona Gregorčiča Kobarid