V duhu spoznavanja jedi Notranjske z Brkini, Postojne, pa slovenske Istre z obalo, je minilo zadnje, 12. regijsko tekmovanje osnovnošolcev v odkrivanju pretežno skrite kulinarično – kulturne zgodovine naših prednikov. Dogajalo se je v sredo, 30.3.2016, v gostilni Primorka v cvetočem in dišečem Strunjanu. Sodeč po kulinarični raznolikosti mikro regij, smo gostili mešano druščino iz OŠ Šmarje pri Kopru, OŠ Oskarja Kovačiča Škofije, OŠ Vojke Šmuc Izola, OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad in OŠ Miroslava Vilharja Postojna.
O obdobju po velikonočnih praznikih je bilo povedanega že veliko in spoznali smo raznolike jedi, ki so se v skladu z gospodarskim ravnanjem ali po principu » porabiti je treba vse, kar ostane« znašle pa po-prazničnih mizah. Ker pa raznolikost slovenskih regij ne pozna meja, kar je seveda povod za dolgoletno delovanje projekta Kuhna Pa To, smo se soočili z zanimivostjo uporabe velikonočnih dobrot: »naklda« po imenu v kombinaciji z ombolom, refoškovo omako, tako, kot mora biti. Glavne sestavine: pinca, šunka, jajca..in že mladi šetraj. Dobro so napeli ušesa in prisluhnili naravi ter na mizo postavili regrat ali pizdunkulo, kot mu rečejo ob obali s svežimi zelišči in šparogami, ki med istrskim grmovjem poganjajo, kot za stavo. Šavor! Nepogrešljiv prigrizek, kot tradicionalna dobrodošlica včasih, saj ga zaradi (le) nekaj kapljic kisa, soli, ni bilo treba delati sproti. Ekonomično in vedno pri roki, tudi ob plitvi obali. Slastno, v kombinaciji s koščkom »palente«. Še en prigrizek, pozdrav ali dobrodošlico, s katero bi se pustili pričakati vsak dan, je treba omeniti, saj njena skladnost z lokalnostjo in preprostost ponuja slastnost. Oljke ali štorte, zavite v kos istrskega pršuta, pečene v oljčnem olju. Primerno za vsak nivo obiska! Krompir se danes v zevnici kuha ob posebnih priložnostih. Nekoč vsakdanja jed Brkinov, je krojila tako pogosto postreženo jed, da so se rodili reki v izogib zelju. S samimi jedmi, so seveda povezani postopki priprave, mimo katerih se včasih ne da. Tako smo izvedeli, kako krompir skuhati, da bo znotraj mehak, zunaj pa obdržal tršo skorjico, da bo jed okusna in zagotovila telesu potrebne sestavine. Obilica češpelj je v krajih pod brkinskim hribovjem posledično ponudila slivovko, ki so jo kot glavni tradicionalni pozdrav, skupaj z jetranco ponudili…tudi komisiji.
Pogosto nas sprašujejo o smiselnosti projekta in o rezultatih, ki morajo biti dokazljivi, na kakršenkoli način pač. Z veseljem vam ponovno predstavljamo enega, ki si ob vseh slastnih jedeh, zgodbah preteklosti, izjemnih veščinah otrok in deljenju znanja med lastno generacijo ter ostalo javnostjo, zasluži priznanje. V OŠ Oskarja Kovačiča Škofije, so otroci pridelali prvo svoje deviško oljčno olje, z oljkami, zraslimi na njihovem, šolskem vrtu. Čestitamo!
Komisijo so sestavljali:
Milan Graj, restavracija na gradu Socerb
Blanka Vombergar, ravnateljica višje strokovne šole za živilstvo in prehrano, centra Piramida v Mariboru
Meri Kozelj, članica društva kmečkih žena in uveljavljena ocenjevalka dobrot slovenske Istre
Gregor Kocjančič, gostitelj, gostilna Primorka Strunjan
Za napredovanje v finale so izbrali:
Skupino Taprave palente, OŠ Oskarja Kovačica Škofije, ki so pripravili: nakldo z ombolom in regratovo solato nekoč in danes (prilagojena je bila tudi solata!) ter sardone na šavor s polento
Čestitamo vsem udeležencem in njihovim mentorjem!
|
