Skozi jedi smo spoznavali običaje in šege prebivalcev ob strugi Savinje z vrha pa skoraj do njenega izliva v Savo, in okolice. V ponedeljek, 7.3.2016 se je v gostišču in športnem centru Prodnik, v Radmirju ob Ljubnem, skoraj pod L'benskimi skakalnicami, kjer ostajajo zvesti tradiciji in nekdanje flosarstvo nadomeščajo s kajaki, rafti ter ostalimi plovili ter zgodbo zgornje Savinjske doline pričarajo številnim tujim in domačim obiskovalcem, pomerilo 9 skupin tekmovalcev projekta Kuhnapato. Prišli so iz OŠ Rečica ob Savinji, OŠ Ljubno ob Savinji, OŠ Mozirje, OŠ Polzela, OŠ Vojnik in OŠ Dobje in skozi jedi nazorno uprizorili pripovedi prednikov, njihovo kulturo med prazničnim časom ali ob vsakodnevnih opravilih, tradicijo, ki jo je pisala reka ali življenje na gradu Lemberg ali pa vpliv kozjanskih hribov in preseljevanja skupin prebivalcev.
Flosarstvo, ena glavnih – takrat gospodarskih dejavnosti, ki jih je pogojevala Savinja in okoliški gozdovi, saj so flosi služili predvsem spravljanju obilnih hlodov iz zgornje proti spodnji Savinjski dolini ter od tam naprej v predelavo, je pustilo očiten pečat v kulturi (ali takrat potrebi) prehranjevanja. Ne moremo mimo flosarskega golaža ali rajželca v štruci, flose pa so otroci tudi spretno uporabili pri navdihu za kreacijo pozdrava, kot tretje tekmovalne kategorije. Uporabili so tako oboževani, v domačem obratu pridelan Zgornje savinjski želodec, ki se danes ponaša z evropskim certifikatom geografske zaščite. Reka je, vsaj v zgornjem toku, bila eden glavnih prehranjevalnih virov. Na različne načine so lovili rečni živelj, ki je na krožnikih končal kot vlnata riba, velikokrat pa tudi prekajena (kar je pomenilo konzervans), v kombinaciji z ajdovo kašo in bučnim oljem. Sicer skope dobrine, ki so jih pridelali ob rečni strugi, so na mizah končale v obliki krompirjevih zrezkov, cmokov, pite ali pa enostavno krompirjevega zosa z zeljem, suhe juhe ali pa svinjske prate, seveda le ob posebnih obeležjih. Zanimive so bile pozabljene zgodbe graščakov z Lemberga, ki jih danes ponovno oživljajo, tudi na krožnikih. Po domala 5 letih kulinaričnih izkušenj in veliko napisanega o močnikih, pa smo ponovno bili priča takemu, ki je na našem skupnem jedilniku predstavljal novost. Sicer pomešan s tepkami, je gladek, lepljiv, na kar bi bile ponosne vse babice, očaral okuševalce.
Paša za ušesa, oči in vse ostale brbončice je navdihnila strokovno komisijo, ki so jo sestavljali:
Martina Breznik, Hiša Raduha, Luče
Bernarda Brezovnik, kmetijska svetovalna služba ter uradna ocenjevalka Slovenskih dobrot in Savinjskega želodca
Blanka Vombergar, ravnateljica višje strokovne šole za živilstvo na izobraževalnem centru Piramida v Mariboru
Srečko Lešek, profesor na srednji šoli za gostinstvo in turizem v Celju
Za napredovanje v finale so izbrali kar tri ekipe:
Gurmani, OŠ Rečica ob Savinji, ki so pripravili vlnato postrv nekoč in danes ter prekajeno ribo z ajdovo kašo, kot pozdrav
L'binski flosarji, OŠ Ljubno ob Savinji, ki so pripravili krompirjevo pito nekoč in danes ter flosarski pozdrav
Kul Dobjani, OŠ Dobje, ki so pripravili močnik s suhimi tepkami nekoč in danes ter čemaževe zvitke
Čestitamo vsem prisotnim ekipam, ki so po številu doseženih točk odstopale le za malenkost in si je po mnenju komisije še marsikatera zaslužila nastop v finalu. |
