Na Dvoru Jezeršek, v Zgornjem Brniku, enem izmed gostinskih objektov številčne in uspešne kulinarične družine Jezeršek, kjer se je tako rekoč začela zgodba ali gibanje Okusiti Slovenijo in ki se uspešno širi po različnih slovenskih regijah, se je v sredo, 24.2.2016 odvilo drugo dejanje Tekmovanja v kuharskih veščinah avtohtonih lokalnih ali regionalnih posebnosti Kuhnapato. Kot prav za take dogodke zasnovan prostor, kjer se je odvijal lanski veliki finale projekta Kuhnapato, je zasedlo kar 9 skupin OŠ 16. decembra Mojstrana, OŠ F.S. Finžgarja Lesce, OŠ Staneta Žagarja Lipnica in OŠ Jela Janežiča Škofja Loka. Na sporedu so bile jedi iz davnih časov in polpreteklega obdobja, ki so zaznamovale kraje bivanja mladih kuharjev. Okušali smo jedi kmečkega ali delavskega prebivalstva, ki v zadnjem času ponovno vzbujajo pozornost na različnih nivojih zaradi njihove preprostosti in takratne iznajdljivosti gospodinj, ko je bilo treba iz domala prazne shrambe pripraviti nasiten obrok, v večini vsakodnevne, nekaj njih pa ni smelo manjkati ob določenih praznikih. Slišali smo zanimive pripovedi o npr. Martinovi kaši, ki spominja na eni strani na gorenjsko »Jurjevo kapo«, na drugi pa na zgornje savinjsko »luknjo«. Sicer so jo jedli za Miklavža, a morda je prav tukaj vredno ponovno spomniti na »selitve« receptov iz regije v regijo in na njihovo lokalno adaptacijo. »Šurk« so rekli tistemu pisanemu malce debelejšemu fižolu, ki so ga tokrat otroci pripravili v kombinaciji z jabolčno čežano, po receptu in na način prednikov ter v drugi kategoriji jed modernizirali na svoj način, kar je ena izmed letošnjih tekmovalnih zapovedi. Tudi makaronom z jabolki smo bili priča, saj so na začetku dvajsetega stoletja testenine preko Primorske bolj ali manj hitro (zaradi enostavnosti, drugačnosti in priljubljenosti) prišle v vsako slovensko pokrajino. Sprva le rezanci, ki so kasneje dobivali tudi druge oblike ali podobe. Leščani so svojo lokalno pripadnost iznajdljivo uprizorili v sodobnejših različicah svojih jedi s čokolado, ki se cedi v njihovi soseščini. Za vsako jed so imeli argumente, povezane z delčkom kulture svojih prednikov, tudi za orehe, ki so jih uživali kot prigrizek, še posebej slasten, če so mu dodali namaz zaseke z zmleto domačo klobaso. Kaj je loška medla ali »midla«, kot ji rečejo domačini, bi se vprašal marsikdo. Najdemo jo med zbranimi jedmi v knjigi Okusiti Slovenijo. Da pa ne bi tam tudi ostala, so se pogumni mladi Škofjeločani potrudili oživeti jo kar na tri načine. Gre namreč za preprosto gostljato jed, tudi »mešta« so ji rekli, ki je po nekaterih virih starejša od močnikov ali žgancev. Nekdaj je bila pogoj za nasititi družino, danes pa je z najrazličnejšimi prilogami ali zabelo jed, s katero se postavljajo kuharji Škofje Loke.
Pisana, kot so bili krožniki otrok, je bila strokovna komisija, ki je delo mladih kuharjev, njihove pripovedi in končne izdelke proučila do potankosti, vsak iz svojega stališča:
•Jani Klemenčič, ki se je iz vrhunskega športnika prelevil v uspešnega gostinca in ki je občudoval delo »četvercev« za kuhinjskimi mizami
•Mag. Marjana Žibert, direktorica Gorenjskega muzeja, etnologinja in zgodovinarka
•Anton Arvaj, lastnik in tvorec najuspešnejše slovenske Kranjske klobase
•Franci Jezeršek, pobudnik in začetnih gibanja Okusiti Slovenijo in Gostilna Slovenija, začetnik catering ponudbe na Slovenskem in marsikaterih novosti, ki jih uspešno nadaljuje številčna družina.
Za napredovanje v finale so izbrali dve skupini:
1.Fovšaritarje, OŠ Staneta Žagarja Lipnica, ki so pripravili kuhan šurk s čežano po starem in moderniziranem receptu ter štrudelj po njihovo
2.Medlarke, OŠ Jela Janežiča Škofja Loka, ki so loško medlo pripravile v pšenični in ajdovi različici, po starem receptu, ocvrto v obliki kroglic na sodoben način in na obloženih kruhkih, kot pozdrav.
Čestitamo vsem mladim gorenjskim kuharjem in njihovim mentorjem.
|
