Izgledalo je, da bo komisija zasedala pozno v noč. Premlevali so detajle, argumente iz vseh zornih kotov, kombinacije, okuse in interpretacije…ter nemočni, s težavo, rdečih lic in vročičnih glav, morali sprejeti odločitev, ki je od ostalih odstopala manj, kot za las. Kar 11 skupin tekmovalcev je bilo: iz Juršincev, Sv. Jurija, Križevcev, Velike Nedelje, Bogojine, Kuzme in Središča ob Dravi, ki so pri Kodili v Markišavcih, kjer je doma Prekmurska šunka in ostale lokalno značilne dobrote, 5.3.2015 prikazali Pomursko – Podravsko pojedino. Doumeli so naše – in svoje poslanstvo, saj so pripravili redke lokalne jedi, ki tonejo v pozabo, obudili del tradicije in ga postavili ponovno med nas, »gučali« in tako dodali tisto ta-pravo noto jedem, ki so bile pripravljene iz lokalnih sestavin, v večini prinesenih – in seveda pridelanih doma, na babičini kmetiji ali pri sosednjem kmetu. »Tradicionalno z otroško inovativnostjo in obratno: inovativno z vonjem po tradiciji«, je pojasnila ga. Jelka Pšajd, etnologinja Pomurskega muzeja, ki je skladno s pripovedmi osnovnošolcev, nadaljevala zgodbe o jedeh, ki so bile nekdaj nujen sestavni del kulture bivanja. »Izjemno in vredno postaviti tudi na naš jedilnik«, je čestitala vsem ga. Tanja Pintarič, srce gostilne Rajh, z dolgoletno tradicijo in dodala:"Dobrodošli v našo kuhinjo, z namenom izpopolnjevanja, seznanjanja s ta-pravim kuharskim procesom in navduševanja za ta prekrasen poklic!« »Tradicionalne, lokalno značilne jedi, kjer so vključene sestavine iz okolice, značilne za regijo, kraj, morda celo zaščitene, oz. s certifikatom, so eden od pomembnejših razlogov za turistični razvoj, priljubljenost regije«, je pojasnil g. Branko Farič, dolgoletni turistični delavec. »Le z lokalno hrano lahko pripravljamo zdrave in značilne jedi, spodbujamo gospodarstvo in pridelovalne panoge, in poženemo krog v zdravo smer«, je dodala gostiteljica, ga. Helena Kodila. Eden od pomembnejših ciljev projekta je, da jedi ne ostanejo le plod tekmovanja, temveč se uveljavijo na domačih in predvsem tudi šolskih jedilnikih. Z veseljem smo ugotovili, da so domala vse predstavljene jedi šle skozi »komisijo« sošolcev ali celo vse osnovne šole, da se kuhajo doma in se bodo v šoli, saj je ena izmed kategorij bila prav »želena šolska malica«. Tako ni več razloga, da se tudi v osnovnih šolah prične proces postavljanja kulinarične dediščine na mizo. Očarani smo bili nad dejstvom, kaj vse se da pripraviti iz tako preprostih sestavin, kot je nekaj žit, kaše, moke, mleka, smetane, jajc in malo dodatkov! Vúhorov zos, repni cokombažon, slivova mlečna juha, prole, kukrčni dódoli, zmoučaj in še mnogo zanimivosti, ki si zaslužijo postati del jedilnikov tudi slovenskih gostiln. Strokovno komisijo so sestavljali strokovnjaki iz sveta kulinarike: Tanja Pintarič, etnologije: Jelka Pšajd, pridelovalne panoge: Helena Kodila in turizma: Branko Farič. Odločili so, da se v finale uvrstita dve skupini:
•ena ker, je lokalne sestavine uspela povezati v inovativne rezultate: skupina Jurijski polžki, OŠ Sv. Jurij pri Rogašovcih , z jedmi: prole, polžki in kukrčni dódoli,
•druga pa, ker je uspela ohraniti tradicijo v vseh pogledih in podrobnostih: skupina Obrške múhe, OŠ Središče ob Dravi, z jedmi: vúhorov zos, bučni polpeti in žemljeva pogača z bučnim oljem. Tudi vseh ostalih devet skupin je doseglo ali preseglo vsa naša pričakovanja, odtehtale so le malenkosti, zato čestitamo vsem iz srca! |
