Aktivnost

 

Reportaže

Reportaže

Knjige

Knjige

Ha, vrtnarim

Ha, vrtnarim

Male recepture za velike mojstre

Male recepture za velike mojstre

Nasveti vse sorte

Nasveti vse sorte

Žur

Žur

Osnovnošolski projekt na ravni slovenskih regij in pokrajin

Misija: raziskati in iztrgati iz vlaka pozabe čim več starih domačih jedi, se poučiti o takratnih postopkih priprave, njihovi vlogi na mikro področju, ki je zaznamovala kulturo tamkajšnjega prebivalstva, se prepričati o raznolikosti jedi od vasi do vasi in jih ob enem znati primerno umestiti v okolje in čas, kamor pripadajo, zanje uporabiti sestavine iz domačega okolja ter se seznaniti s pridelavo in obdelavo le-teh …(v letošnjem letu enolončnice, močnate jedi in - danes grižljaji, včeraj pa morda edini pogoj za nasititi se).. se nadaljuje…

Pokukali smo malce globlje v koš zgodovine slovenske kulinarike in odkrili zaklade, vredne truda in intuziazma preko 600 osnovnošolcev ter njihovih mentorjev (ali vsako leto več tekmovalnih skupin). Ob enem nas k vnovičnemu projektu sili prav želja ali nepopisna volja otrok po raziskovanju, učenju veščin in zgodovine, povezane s kulturo njihovih prednikov, v vedno večjem številu, kar pogojuje pred-izbore na skoraj vseh sodelujočih šolah ter spoštovanje vsega naučenega. Ob tem je potrebno poudariti, da gre za spoštovanje lastne okolice, pridelkov, ki jih ponudi narava ob določenem letnem času in na posameznem mikro področju dežele ali pa hrano ustvarijo otroci sami na vrtovih, želje po vnosu polnovredne hrane in raziskovanju načinov uporabe le te po naravnih zakonitostih naših prednikov v kombinaciji z eno najhitreje razvijajočih se ved – kulinarike. 

In ker je vredno znova ponuditi roko ali nakazati pot mladostnikom na pragu izbire o življenjski poti, stopamo v tretjo epizodo projekta Tekmovanja v kuharskih veščinah avtohtonih lokalnih ali regionalnih kuharskih posebnosti.
Osnovo projekta bo sestavljalo: 10 regijskih tekmovanj po vsej Sloveniji, 3 polfinalna srečanja in veliki finale, čemur običajno sledi obilo nastopov ob boku velikih Chefov naše dežele, strokovne javnosti iz sveta etnologije in pridelave hrane, ki nas spremljajo tudi skozi tekmovanja predvsem z namenom navdušiti mlade in jim predati kanček kuharskih skrivnosti, ki njih dela velike.

 

Z željo, da se krepi pozitiven odnos in zavedanje o prednostih uživanja lokalno pridelane hrane že pri otrocih v osnovni šoli, se je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje pridružilo vzgojnemu kulinaričnemu projektu »Kuhna pa to« z nagovorom: »Lokalno pa to!«. Ohranjanje slovenske kulinarične dediščine temelji na lokalno pridelani hrani, na pestrosti okusov in regionalnih posebnosti.

Z zanimivimi in poučnimi aktivnostmi, kot so ogledi lokalnih pridelovalnih ali predelovalnih obratov, praktičnimi, kulinarično naravnanimi delavnicami in morebitno prakso v omenjenih obratih za mentorje in otroke, ki se bodo priključili letošnjemu »Tekmovanju v kuharskih veščinah avtohtonih lokalnih in regionalnih posebnosti«, želimo spodbuditi poseganje po lokalno pridelani hrani. Veliko poučnih informacij o prednostih lokalno pridelane hrane lahko najdete na spletni strani www.lokalna.kakovost.si .

Prav ciljno skupino otrok – osnovnošolcev ocenjujemo za najdovzetnejšo za črpanje omenjenih izhodišč, ki jih bodo znali na dolgi rok ceniti in s tem ohranjati posebnosti kulinarične razpoznavnosti Slovenije. Razmerje med osnovnošolsko in starejšo generacijo je prav na področjih kulinarike in gastronomije obojestransko. Starejši so otrokom lahko sogovorniki, posredovalci informacij, otroci pa s svojimi pogledi in pridobljenim znanjem lahko pomembno sooblikujejo ne le svet starejših ampak tudi vnašanje drugačnih vsebin v vsakdanje in praznične jedilnike oz. jedilne obroke. Če otrokom ponudimo te vsebine na njim primerne, tudi atraktivne načine, je do dobrih rezultatov na tem področju le še kratka pot. Kulinarika in gastronomija sta relativno dobro raziskani, tudi v osrednji Sloveniji. Nekatere šole se lahko pohvalijo z odličnimi delavnicami in prireditvami ter celo publikacijami. Menda ni treba posebej poudarjati, da sodita kulinarika in gastronomija med temeljne vsebine gostinskega, turističnega in kulturnega delovanja ter razpoznavnosti.
S podajanjem čuta odgovornosti pri izvedbi zastavljenih nalog, mladostnikom omogočamo kvalitetno in odgovorno ter zdravo samostojno življenjsko pot. S širino podanega znanja o pomembnem segmentu, ki sestavlja kulturno dediščino naroda ali mikro regije, o pridelavi, zakonitostih le-te, lokalnih naravnih danostih in uporabi teh v domači kuhinji, pod taktirko receptov naših prednikov, ki jim zdravega načina življenja ni bilo potrebno vsiljevati in prikazom vseh osvojenih informacij, veščin širni slovenski publiki ter predvsem svojim vrstnikom, si prizadevamo otrokom ponovno omogočiti korak k odgovorni skrbi zase ter tako uspešni osebnosti posameznika.

 

»Velikosti Slovenije ne gledamo v njenih kvadratnih kilometrih ampak tudi v pestrosti in različnosti njene kulinarike. To sestavlja 24 gastronomskih regij.
Gastronomsko in kulinarično bogastvo Slovenije se je skozi stoletja spreminjalo. Tako je nastala pestra podoba okusov, ki pomenijo stičišče evropskih Alp, Panonske nižine, Mediterana in od konca druge svetovne vojne tudi Balkana. Ta velika različnost se v zadnjih dveh desetletjih sooča tudi z globalnimi vplivi, prodorom ulične in hitre prehrane ter drugimi »dobrotami« sodobnega sveta. Hkrati s temi pojavi izginja iz našega poznavanja vsa pestrost in različnost hišnih, krajevnih, lokalnih in regionalnih kulinaričnih posebnosti, ki so pravzaprav sredstva in motivi za spoznavanje gospodarskih oblik, družbenih odnosov in oblik duhovnih ustvarjalnosti prebivalcev. Marsikaj od nekaterih starejših spominov je že za vedno utonilo v pozabo, saj je sito zgodovinskega razvoja neusmiljeno in predvsem gosto.

Prav zato potrebujemo najrazličnejše načine in oblike, da bomo odkrili naša dediščinska in sodobna kulinarična bogastva in posebnosti. Slovenski javnosti je potrebno dopovedati, da imamo okoli sebe najrazličnejše značilne jedi, ki so lahko le še oblike zapisanih zgodovinskih spominov ali njihove sodobne interpretacije. Na oboje moramo biti ponosni predvsem pa videti v njih priložnosti za našo razpoznavnost ter predvsem kakovost za sodobno življenje. To so jedi, jedilni obroki in jedilne navade, ki lahko pomembno sooblikujejo sestavine vzdržnega (trajnostnega) razvoja in skrbijo za našo prihodnost, ki naj bi bila v čim večji povezanosti z naravo. Tudi za mizo!

Morda ni brez pomena poudariti, da sodijo danes prizadevanja na tem področju med temeljne ˝motive˝človeštva, poleg skrbi za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Strategija gastronomije je začrtala tudi nekatera izhodišča na področju izobraževanja ter pomen kulinaričnih in gastronomskih vsebin v izobraževalnem sistemu. Agresija globalizma na teh področjih je izredna in se kaže tudi na področju odnosov mladih generacij do lokalnih in regionalnih živil ter jedi, do kulture prehranjevanja.
Prav zato je izjemno razveseljivo vsako, še tako drobno prizadevanje, ki povezuje spoznavanja bogatih kulturnih prehranskih dediščin s sodobnimi težnjami, okvirjenimi z vzdržnim (trajnostnim) in sonaravnim razvojem.
Eno takih izjemno pozitivnih prizadevanj predstavlja tekmovanje osnovnošolcev in osnovnošolk, ki temelji na usmerjanju pogleda k prehranskim vrednotam, pogosto neodkritimi in nerazpoznavnimi pred domačimi pragovi v mestih, trgih in vaseh ter njihovimi vključevanji v sodobne prehranske vsakdanjike in praznike.
Ker sem spremljal dosedanja tekmovanja lahko z vso strokovno odgovornostjo zatrdim, da je to izjemno primeren način izobraževanja mladih in jim omogoča postopno oblikovanje kritičnega odnosa do ponudbe v okvirih negativne hitre prehrane (Fast Food), zapakiranih živilskih neumnosti na policah nakupovalnih središč in drugih globalnih pojavov, ki načrtno uničujejo tudi na tem področju vse tisto, kar imenujemo istovetnost oz. lokalna in regionalna razpoznavnost, torej naše narodno bogastvo – naj se sliši še tako patetično!«

prof. dr. Janez Bogataj