Ko žirija obmolkne, ko se krešejo mnenja, ko nastopijo najdrobnejše finese, skoraj brez utemeljitve o razlikah, ko je vse perfekcija! 21.3.2014, smo se v Gostilni Lectar, v Radovljici, kjer je že Linhart kot otrok "visel" vsak dan in se sladkal, podali med nostalgične pripovedi osnovnošolcev Gorenjske in okušali njihove vrhunske kulinarične mojstrovine. Dogodek brez primere! Prvotna nervoza se je spremenila v popolno koncentracijo ob izdelavi testenih jedi, katerih vrh ročne spretnosti so bili dražgoški kruhki. Od ge. Tatjane Eržen, etnologinje smo izvedeli, da je njihov prvoten dom v Škofji loki in da so kasneje v Dražgošah našli več gostoljubja in se tam udomačili. Po skoraj že treh letih kulinaričnih izzivov in vsej »štruklijadi«, ki se dogaja na dolenjskem in tudi drugod, smo se prvič soočili s ta-pravimi gorenjskimi štruklji! Sledila so pojasnila: zakaj so ajdovi žganci na Gorenjskem tako suhi in temni, kakšna je to trdinka iz rdeče koruze, kako do rahlega testa za češpljeve cmoke, kako se točno naredi češplovc in pazi, da ga ne zamenjaš s sladoledom v pecivu! Predstavili so morda najbolj pristno sladico Linhartovega časa, saj smo kuali dve hiši stran od njegovega nekdanjega domovanja: Linhartovo pecivo, katerega recept so našle v starih kuharskih bukvah. Razumeli so bistvo! Vsi! Kar se je pokazalo tudi pri pripravi prigrizkov. Izkoristili so domačo ribogojnico in ribje meso zmešali z borovnicami, pa čemažem ali zelišči. Izdelali so »solštangerle«, ki jih je bilo treba namočiti v čemažev namaz, mohant so namočili v lan in zavili v suhe češplje,… ja, vse to so bili otroci od 5. do 9. razreda osnovne šole. Še bi lahko opisovali – ne-nazadnje njihov nastop, interpretacijo, oz. znanje o jedeh in njihovem ozadju, za vsako so imeli argumente. Ob žgancih so ponudili kislo mleko, ja – domače! Maslo so naredili sami in ideje so bile njihove v povezavi s prababicami, ki so jim zaupale sladka doživetja njihovih pra-prednikov.
G. Andrejaš, naš včerajšnji gostitelj, je poudaril, da je to edinstvena ali edina pot do receptov in postopkov jedi, ki jih ne najdemo v kuharskih knjigah in jih je vsaka gospodinja naredila malce po svoje, pa čeprav je šlo za isto ulico ali vas. Zaupanje ali odnos:pra vnuk: prababica je nekaj posebnega in le oni – naši osnovnošolci lahko ustavijo vlak pozabe našega kulinaričnega ponosa. Svoje delo je vseh 11 skupin opravilo z odliko!
Žirijo so sestavljali: g. Jože Andrejaš, Gostilna Lectar, ga. Tatjana Eržen, etnologinja iz Gorenjskega muzeja Kranj, ga. Nataša Mikelj, direktorica Zavoda za turizem Radovljica in organizator projekta, Anka Peljhan.
Usklajevanja, preračunavanja ocen, ponovni preleti vsakega detajla, molk.. in spet na novo.. kazalo je, da ne bo možno izluščiti treh, štirih ekip, ki so odstopale, ker so vsi bili odlični! Dolgo posvetovanje je obrodilo odločitev, da moramo v polfinalnih srečanjih dati priložnost vsem ekipam, ki so odstopale in tako bomo namesto do sedaj najavljenih treh, priredili 4 polfinala. Že zdaj vemo, da bo komisija imela težko delo!
Možnost ponovne predstavitve so dali 6 ekipam, pa še vsaj 3 bi si to zaslužile. Tako bomo ponovno videli skupine: •Gorjanske kuharice, OŠ Gorje z govnačem in Jurjevo kapo
•Jenkove Šmonce, OŠ Simona Jenka Kranj z zelenjavno enolončnico, gorenjskimi štruklji
•Kranjec in Kranjice, OŠ Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica z zeliščno juho in bohinjsko trdinko s skuto
•Možgančki, OŠ Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica z ješprenom s suhim sadjem in smetenjačo
•Ta-leške kuharice, OŠ F.S. Finžgarja Lesce z kroparsko žonto in češplovcom
•Linhartovi cmočki, OŠ A.T. Linharta Radovljica z kmečko enolončnico, slivovimi cmoki in Linhartovim pecivom
Glavno besedo pri tem so imele seveda mentorice tekmovalnih skupin, ki so opravile pomembno delo za pristen in zdrav razvoj mladostnikov ter ohranjanje ponosa domače kulinarike. |
