19.5.2014 dopoldan se je v gostilni Na gradu v Ljubljani odvil veliki finale projekta ali Tekmovanja v kuharskih veščinah avtohtonih lokalnih ali regionalnih posebnosti, ki je v letošnjem šolskem letu presegel vsa pričakovanja nas organizatorjev, mentorjev in strokovne javnosti, ki nas spremlja. Po 10 regijskih tekmovanj, kjer se je z lokalno značilnimi jedmi, v kategorijah: enolončnica, močnata jed in prigrizek, povezanimi s tradicijo ali zgodovino kulinarike lastnega kraja, predstavilo 88 skupin, smo zaradi ne-sluteno visoke kvalitete vsega prikazanega, organizirali kar 4 polfinala, kjer je strokovna komisija imela priložnost ponovno oceniti 56 skupin in izjemno težko je bilo izbrati 15 tistih, ki so imeli čast nastopiti v finalu. Finaliste in vse nas zbrane so z nagovorom počastili minister Ministrstva za šolstvo in izobraževanje, dr. Jernej Pikalo, državna sekretarka Ministrstva za kmetijstvo in okolje, mag. Tanja Strniša, vodja službe za živilskopredelovalno industrijo in mednarodno medinstitucionalno sodelovanje Ministrstva za kmetijstvo in okolje, ga. Janja Kokolj Prošek, direktor direktorata za turizem Ministrstva za gospodarstvo, mag. Marjan Hribar, ter strokovna kulinarična javnost, ki si je ogledala tekmovanje in sestavljala strokovno komisijo: •Janez Bratovž, JB Restavracija
•Uroš Štefelin, Vila Podvin
•Nace Rajh, Gostilna Rajh
•Janja Kokolj Prošek, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
•Sebastijan Raspopovič, Restavracija AS
•Janko Kodila, pridelovalec lokalno značilne hrane
•Damjan Fink, Gostilna Na gradu, ki je tudi tokrat imela obilo preglavic z izborom zmagovalcev. In tudi tokrat je bilo potrebno narediti kompromis. Namesto treh, kot je to bil običaj do sedaj, smo zbrali 5 ekip zmagovalcev, ki so: •Lebenski flosarji , OŠ Ljubno ob Savinji z: japkofžu, ajdnekom in malimi flosi
•Rumene voščenke, OŠ Boštanj z aleljujo z jadovimi žganci, zaroštanim močnikom in polnjeno voščenko
•Možgančki, OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica z: ješprenom s suhimi tepkami, smetenjakom in lanenimi mohantčki
•Flancati, OŠ Ludvika Pliberška Maribor z kumarčnim zosom z govedino, sirovimi štruklji v juhi in flancati
•Perkmandeljci, OŠ Narodnega heroja Rajka Hrastnik z ubrušeno župo z runklom in povojeno svinjsko glavo, knedlci s suhimi češpljami in pregreto smetano ter zasavskimi prigrizki Glede na redke kategorije jedi, ki so zaznamovale čas naših prednikov, med katerimi prednjačijo jedi na žlico, kamor prištevamo redke juhe, enolončnice ali gostljate jedi obogatene z mesom, lokalnimi ribami ali le zelenjavo in močnate jedi, ki so bile lahko slane, sladke, polnjene ali »gluhe«, so tekmovalci zajeli iz dna vreče pozabe, na plano prinesli recepte, postopke in predvsem znanje o običajih, praznikih, pred ali po – prazničnih dneh, kmečkih opravilih, značilnostih posameznega kraja ali dejstva, da v shrambi ni bilo skoraj nič več.
Še več, hrano oz. sestavine so vzeli iz lastnega okolja, bodisi so natrgali na sosednjem travniku, poiskali pri bližnji kmetiji ali lokalnem pridelovalcu. Tako so se otroci v dobi odraščanja ob enem poučili o lokalno značilnih sestavinah, tudi takih s tradicionalnim poreklom, certifikatom višje kakovosti ali tradicionalnim poreklom in vse to so na tradicionalen ali inovativen način znali prikazati na krožnikih. Še veliko več.. naš projekt prehaja v gibanje, ki združuje najpomembnejše kategorije za ohranjanje identitete naroda, saj skozi spoznavanje zgodovine, spoznavamo sebe ali se učimo živeti danes. Gre za krog pogojev ali posledic, ki v soodvisnosti poganjajo kolo razpoznavnosti dežele: Uporaba lokalnih sestavin ali hrane je predpogoj za ustvarjanje lokalno značilnih jedi in ob enem nuja za zdravo in predvsem odgovorno življenje, ohranjanje delovnih mest, morda vzgajanje novih kategorij v pridelavi ali obdelavi domače hrane, ponovno spoznavanje kulturne dediščine, kjer so jedi imele eno izmed glavnih vlog pri razpoznavnosti regije, načina prehranjevanja in življenja posamezne skupine prebivalstva. Danes najhitreje razvijajoča se veda – turizem je pogojena z lokalno čim bolj razpoznavnimi kulinaričnimi elementi. Morda tudi glavni vzrok za obisk posamezne dežele ali pokrajine. Seveda se spet vse začne s pridelavo in črpanjem hrane iz lastne okolice.
Želja po vzgoji spoštovanja do lastne okolice, domačih jedi in kulturne dediščine nas je pripeljala k delu z otroki starosti osnovne šole. Dovzetni, entuziasti, se podajajo v raziskovanje, gojijo medgeneracijsko komunikacijo ali odnos in znanje svojih prednikov prenašajo med nas ter širijo med lastno generacijo. Kot ambasadorji svoje osnovne šole, kjer jedi sprva testirajo sošolci ali celo vas šola, nastopajo tudi v vlogi mentorjev mlajšim in spoštljivo predstavljajo splet značilnosti lastnega kraja celotni Sloveniji. Velika zahvala gre mentorjem posamezne skupine, učiteljem gospodinjskega pouka ali drugega predmeta, ki otroke usmerijo na pravilno pot raziskovanja in učenja kuharskih veščin ter vlagajo dodatne napore, energijo in znanje v spodbudo mladostnikom.
Nekateri bi morda rekli: »Le osnovnošolci«, mi pravimo mojstri za mreženje informacij in znanj iz sveta etnologije, kulinarike, lokalne pridelave, turizma. In obratno: strokovnjaki s kulinaričnega področja, etnologije, turizma in lokalne pridelave hrane, ki nas spremljajo in so sestavljali strokovne komisije na tekmovanjih, so imeli priložnost svoje znanje podati njim, ki ga bodo vzgajali in širili na naslednje informacije. Zahvaljujemo se mentorjema projekta, ki nam od vsega začetka stojita ob strani,: prof. dr. Janez Bogataj, s področja etnologije in g. Janez Bratovž s področja kulinarike.
Zahvaljujemo se Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, ki je s podporo letošnjega tekmovanja doprineslo poglobljeno vedenje in željo po nadaljnjem raziskovanju ali črpanju hrane iz lastne okolice ter zavedanju koristi omenjenega. Zahvaljujemo se partnerjem ali pokroviteljem projekta, ki nam omogočajo izvedbo ter prav tako stojijo ob strani od začetka: Gorenje d.d., Žito d.d., Pivovarna Union d.d. in javna agencija Spirit Slovenija. V letošnjem letu prvič s podporo fundacije z enakim poslanstvom Weston A Price Food Fundation iz ZDA ter Mlekarne Celeia d.o.o. Zahvaljujemo se, gostincem, ki so nam omogočili tekmovanja in svoje znanje nesebično prenašali na mlado generacijo. Kuhali smo pri Vinarju Belica v Medani, v Centru biotehnike in turizma Grm v Novem mestu, v gostilni Pečarič v Ljubljani, v gostilni Vovko v Ratežu pri Otočcu, v gostilni Lectar v Radovljici, v gostilni Anderlič v Mariboru, pri pridelovalcu slavne Prekmurske šunke in ostalih lokalno značilnih dobrot Kodili v Markišavcih pri Murski Soboti, v gostilni Martin v Trbovljah, v studiih Gorenje Velenje in Ljubljana, v hotelu Mirna, skupine Life Class v Portorožu in danes tukaj, kjer se je včasih vse začelo, na Ljubljanskem gradu, v Gostilni na gradu. Zahvaljujemo se, medijem, predvsem časopisni hiši Delo z Odprto kuhinjo, prilogo Nedela in Slovenskimi novicami ter vsem ostalim, kot so Večer, Primorske novice, Dolenjski list, regionalne in nacionalne televizije in nekatere radijske postaje, brez katerih projekt ne bi dosegel tako visoke razpoznavnosti, saj smo glas o našem gibanju ponesli domala v vsako slovensko vas ali dom. Predvsem pa se zahvaljujemo vsem, osnovnošolcem, tekmovalcem in vsem sošolcem, ki jih podpirajo in zanje držijo pesti, saj je prav njim projekt namenjen in ki z izjemno srčnostjo in požrtvovalnostjo vzgajajo spoštovanje do lastnega dela dediščine, jo znajo adaptirati v današnji čas in informacije prenašati naprej. Vsak napor je poplačan, ko so vidni rezultati. In ti se kažejo na vseh področjih, ki smo jih našteli. Dejstvo, da vse podane informacije, seminarji za mentorje, ki so bili organizirani pred tekmovanji, delavnice za otroke, ki sledijo, ne gredo v nič, temveč se ohranjajo, spoštujejo in nadgrajujejo, je gonilo, ki nam narekuje nadaljnjo organizacijo tekmovanj. |
