Aktivnost

 

Reportaže

Reportaže

Knjige

Knjige

Ha, vrtnarim

Ha, vrtnarim

Male recepture za velike mojstre

Male recepture za velike mojstre

Nasveti vse sorte

Nasveti vse sorte

Žur

Žur

Predstavitev

 

Otroci otrokom pripravimo zdravo tradicionalno kosilo!

Razlog za izvedbo aktivnosti

Problematika obstoječe situacije je mladostniško nezadostno spoštovanje hrane iz osnovnih sestavin, značilnih za posamezno lokacijo in letni čas, nepoznavanje sestavin, ki predstavljajo temelj zdravega obroka, neprilagojenost okusom zdravih jedi (predvsem zelenjavnih) in posledično zavračanje le-teh, velika in lahka dostopnost jedi »iz ovitkov«, dosegljivih v trgovinah in obratih hitre prehrane ter njihova »vabljivost« glede na umetne dodatke, na drugi strani zavračanje naravnih okusov, nezadosten poudarek na vizualni vabljivosti jedi, tistih, ki jim hrano ponujajo ter želja po prilagajanju okusov otrok v šolskih kuhinjah, prevelika »odsotnost« staršev pri vzgajanju otrok k spoštovanju zdrave hrane in preslaba motivacija mladih (iz vseh strani) za spremembe pri jedilnikih. 
Vse to vodi do prekomerne teže, zamaščenosti teles, posledično slabšega počutja, apatičnosti in slabe samopodobe, bolezni, kar vodi v šolski in siceršnji – življenjski neuspeh, privede v slabe družbe, posedanja po cestah ali pred računalniki in izogibanja telesnim aktivnostim,…za kar osnovni razlog je prehrana.


Želja ali namen je oplemenititi – nadgraditi enodnevno aktivnost: Slovenski tradicionalni zajtrk, ga v skladu z načinom motivacije mladostnikov približati ozaveščanju vseh vpletenih (osnovnošolcev, šolskih kuhinj, učiteljev, staršev ter posledično vse populacije), podati otrokom starosti osnovne šole razumljive – praktične razloge: vzroke in posledice uživanja zdrave hrane ter jedi vplesti v otrokov šolski in siceršnji vsakdan, kot samoumeven način prehranjevanja.


Za doseganje dolgoročnega zdravja mladostnikov, ki nastopajo v vlogi učiteljev ali najboljšega medija za celotno (lastno in starševsko) populacijo, je koriščenje zdrave hrane: lokalno značilne in lokalno pridelane, ob določenem letnem času ali ostalih zakonitostih, spoznavanje dela proizvajalcev iz okolja, spoznavanje tradicionalnih jedi ali sestavin, nujni del splošne izobrazbe za dolgoročno zdravje, uspeh na vseh področjih in ohranjanje lastne nacionalne identitete.

 

Raziskava na podlagi komunikacije s šolniki je pokazala, da:

  • Enodnevna izvedba tradicionalnega slovenskega zajtrka v slovenskih OŠ in vrtcih ne dosega želenih – dolgoročnih rezultatov pri otrocih.
  • Dejanska izvedba se v večini nanaša na kruh, namazan z medom ob šalici toplega mleka in jabolku, kar je za otroke neatraktivno, nespodbudno za uživanje.
  • Izvedba zajtrka je podprta s premalo informacijami (ki pridejo do otrok), podanimi na njim prijazen način.
  • Ne vedo, čemu ali zakaj in zakaj le en dan.
  • Siceršnja izvedba kosil v šolah in vrtcih poteka ob načrtovanju vodje prehrane ter izvedbi (s kreacijo recepta) vodij kuhinje, ki sta si v večini primerov nasprotujoči si.
  • Premalo spodbude otrokom, premalo psihološkega pristopa ali motiviranja za uživanje zdrave hrane, povezane z lokacijo ali značilne zanjo, povezane z danostjo narave ob določenem letnem času in potrebami telesa (posameznika).
  • Relativno nizka stopnja zavedanja šolskih kuharic o načinu dojemanja ali motiviranja za hranjenje mladostnikov.
  • Prevelika odsotnost staršev v nadaljevanju motivacijskih postopkov.
  • Nerazumevanje in nespodbujanje iz okolice.

 

Rešitve - ukrepi:

  • Osnovne sestavine približati otrokom, kot nujen sestavni del obroka.
  • Zdrave obroke narediti »simpatične« in okusne ter tako spodbuditi spreminjanje otroškega okusa.
  • Razširiti obzorje znanja o lokalni hrani (širina, način pridelave, inovativni načini uporabe, posledice ali vzroki prehranjevanja) in možnostih kreacije jedilnikov v skladu s smernicami šolske prehrane.
  • Privabiti priznane kuharske mojstre kot vzgled pri pripravi hrane in posledično tudi hranjenja ter upoštevati (vsaj delno) kulinarične trende v svetu.
  • Izobraziti in motivirati vodje prehrane, vodje kuhinj in šolske kuharice za prisluh k otroškemu dojemanju hrane in hranjenja ter k estetiki izvedbe šolskih kosil.
  • Motivirati vodstvo šol (in vrtcev) za prisluh in podporo k sodobnejšim pristopom priprave hrane (od receptov do izvedbe).
 
  • Na otroku dostopen način uporabiti motivacijske metode za prisluh in izvedbo, kar na prvem mestu pomeni: postaviti jih v vlogo »kuharja« pri izvedbi lastnega obroka ali: zaupati jim pomembno nalogo.
  • Z medijsko podporo doseči zanimanje otrok, ki morajo biti povod za sodelovanje, narediti jih kot »ambasadorje« svojih institucij in tako posledično doseči prisluh celotne generacije.
  • Z dodatnimi – izven šolskimi aktivnostmi (delavnice s priznanimi kuharji, pridelovalci lokalne hrane,…) doseči razumevanje celotnega procesa in morda odločitve pri izbiri poklica (ki se nedvomno oblikuje že v osnovni šoli).

 

Zdrava hrana dostopna vsem!

Eden glavnih ciljev projekta je dokazati mladostnikom in ostali javnosti, da je zdrava hrana lahko dostopna vsem, ne glede na njihovo ekonomsko stanje. Navdušuje dejstvo, da je v proces vključenih preko 65% otrok s slabšim učnim uspehom, ki v večini izhajajo iz družin z nižjim ekonomskim statusom. Ob tem preko 80% šol prihaja iz izven mestnega – ruralnega okolja.
Na podlagi virov (OŠ) se dviguje splošni učni uspeh, učenci kažejo visok nivo zanimanja in posledično razumevanja raznolikih učnih vsebin, kar privede do izbire raznolikih srednjih šol in vstop na fakultete. Vse to vodi k izbiri kvalitetnih poklicev, družine nižjega ekonomskega statusa k izboljšavi le-tega, k aktivnosti prebivalstva v smeri želje po ustvarjanju in nadgradnji obstoječih dejavnosti, k samoiniciativnosti in uspešnosti na vseh področjih.

 

Zagovarjamo dejstvo, da je zdrava hrana dosegljiva vsem in nikakor ni le privilegij premožnih, saj s/z:
  • koriščenjem lastne hrane ali hrane iz okolice (manjši pridelovalci ali kmetje),
  • zmernimi količinami pripravljene hrane,
  • uporabo delov hrane (predvsem zelenjave), ki so še do nedavnega predstavljali zavržke,
  • predelavo ostankov (primernih za skladiščenje) naslednji dan – reciklaža,
  • načrtovanimi postopki (in količinami) v skladu z zapovedmi prednikov,
  • uporabo hrane sezonske narave, ki jo v veliki meri narava ponudi sama,
  • predvsem pa učenjem priprave jedi doma v zameno za nakupom gotovih jedi v trgovinah,
  • sodobnimi kuharskimi postopki in izogibanjem umetnih sestavin, ojačevalcev okusa, barve,.. (ki običajno predstavljajo velik strošek),
  • primerno dekoracijo,
  • kompozicijami prilog – enostavno in le to, kar sodi zraven in kar v danem dnevu potrebuje telo
  • kolobarjenju uporabe sestavin (% zelenjave, % mesa, % rib, % ogljikovih hidratov, % beljakovin..)
  • med vrstniško spodbudo in predvsem vzorom, ki ga otroci nudijo staršem
  • to tudi potrjujemo!

 


Postopki dela:

  • raziskovanje izvora hrane, ki jih predpisujejo tradicionalne jedi
  • način pridelave lokalno značilne sezonske hrane, predvsem zelenjave in sadja
  • enostavni načini uporabe hrane v vsakodnevnih jedeh
  • na podlagi sodelovanja s kuharskimi mojstri spodbuda k vizualni privlačnosti jedi
  • osvajanja ročnih spretnosti in postopkov priprave hrane v skladu z zapovedmi zdravega načina življenja
  • medgeneracijsko in med vrstniško sodelovanja ter komunikacije
  • izobraževalne aktivnosti za mentorje in mladostnike, ki poglabljajo zavedanje o vsebnosti posameznih sestavin, potrebnih za zdrav razvoj posameznika


Prihajamo do rezultatov:

  • pridelave predvsem zelenjave na šolskih in domačih vrtovih
  • poseganje javnih zavodov in kasneje družin po sestavinah manjših lokalnih proizvajalcev ter tako posledično uživanja sezonskih sestavin s kratkimi verigami ali iz okolice
  • uporabe enostavnih sestavin in kreacije zanimivih okusnih jedi v kratkem času
  • izjemnega višanja odstotka zelenjave v vsakodnevnih jedeh
  • nadomeščanja velikih količin močnatih izdelkov s kašami
  • spoštovanja jedi sezonske narave in tradicije
  • poznavanja potreb telesa posameznika glede na način življenja
  • višanja količine športnih aktivnosti
  • višjega nivoja zdravja in zadovoljstva na vseh področjih ter posledično uspešnosti

 


Saj poudarjamo:

  • izbiro sestavin brez ovitkov
  • uporabo doma ali v bližnji okolici pridelanih sestavin
  • zmerne količine zaužite hrane
  • krepitev zavedanja: kdaj je potrebno zaužiti kaj in zakaj
  • načrtovanje obrokov
  • spremljanje počutja