Aktivnost

 

Reportaže

Reportaže

Knjige

Knjige

Ha, vrtnarim

Ha, vrtnarim

Male recepture za velike mojstre

Male recepture za velike mojstre

Nasveti vse sorte

Nasveti vse sorte

Žur

Žur

Predstavitev

STATUT DRUŠTVA Vesela kuhinja

 

Na podlagi 4. 8. in 9. člena Zakona o društvih (Ur.l.RS. Št. 64/2011) je ustanovni zbor dne 5. 11. 2012 sprejel sklep o ustanovitvi Društva Vesela kuhinja to in sprejel naslednji

 

STATUT


1.člen

 

Društvo Vesela kuhinja, (razlaga: izobraževanje otrok in mladostnikov o procesih v kulinariki ter postopkih samooskrbe), je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb in v katero se prostovoljno združujejo občani z namenom, da zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe ter interese.


2.člen

 

IME, SEDEŽ IN POSLOVNI NASLOV DRUŠTVA

 

Ime društva je: Društvo Vesela kuhinja.
Sedež društva je v Ljubljani.
Naslov sedeža društva: o morebitni spremembi naslova znotraj sedeža društva odloča upravni odbor.
V pravnem prometu društvo nastopa z imenom iz prvega odstavka.

 

3.člen


STATUS, PRAVNA SPOSOBNOST IN ODGOVORNOST


Društvo ima status društva po Zakonu o društvih. Društvo se lahko povezuje v zveze in združenja društev doma in v tujini.
Društvo je pravna oseba zasebnega prava, ki pridobi pravno sposobnost z vpisom v register društev pri Upravni enoti v Ljubljani.
Društvo za svoje obveznosti, ki jih sprejema v pravnem prometu, odgovarja z vsem svojim premoženjem. Člani društva ne odgovarjajo za obveznosti društva, razen odgovornih oseb društva, ki za obveznosti društva odgovarjajo v skladu z zakonom.

 

4.člen

 

TEMELJNI AKT

 

Ta statut ima značaj temeljnega akta po Zakonu o društvih, s katerim člani društva v skladu s pravnim redom v Republiki Sloveniji urejajo medsebojna razmerja v zvezi z uresničevanjem svojih skupnih interesov.


5.člen


ŽIG


Društvo pri svojem poslovanju ne uporablja žiga.

 

6.člen

 

NAMEN IN CILJI


Namen društva je osveščanje mladostnikov o načinu zdravega načina prehranjevanja z željo po trezni presoji informacij, ki se nahajajo v javnosti in medijih. Približevanje informacij o širšem spektru kulinarike brez potrebnega visokega kulinaričnega predznanja, zbujanje veselja do skrbi zase, posledično odgovornega samostojnega načina zdravega življenja.
Osamosvojitev v kuhinji ali zgolj pomoč mami pri pripravi obroka, za otroka ali družino ne pomeni le kuhanja. Pomeni graditev osebnosti, potrditev zaupanja s strani staršev, postopek odraščanja v pravi smeri, zadovoljstvo, kar pomeni uspeh v šoli in drugod… Graditev zadovoljnega odnosa je bistvo ali podlaga obstoja družine in uspešnega posameznika.
•Doseči odgovoren način razmišljanja pri odraščajočih
•Zagotoviti primeren status med vrstniki
•Skrbeti za dolgoročno zdravje in sposobnost mladostnikov
•Krepiti prepričanje o strpnosti
•Načrtovati prihodnost v smislu zdravega duha
•Posledično varno preživljati prosti čas
•Krepiti umske in fizične sposobnosti
•S sproščenostjo dati duška pozitivni energiji
•Aktivno delovati v družbi
 

7.člen

 

DEJAVNOSTI ZA URESNIČEVANJE CILJEV


•skrbi za dvig strokovnega znanja članov
•prireja delavnice v namen pridobivanja veselja in znanja v kulinariki
•organizira seminarje za učitelje gospodinjskega pouka ali predmeta sodobne priprave hrane v osnovnih šolah
•piše članke na zgoraj omenjene teme, prilagojene otrokom v strokovnih javnih medijih
•preko svoje spletne strani www.kuhnapato.si obvešča in poučuje javnost o zakonitostih kulinarike, povezanih z naravo
•organizira tekmovanja v lokalni avtohtoni kulinariki na ravni osnovnih šol
•organizira kuharske selavnice v vrtcih
•na podlagi zbranih receptov obujene kulinarične dediščine Slovenije, izdaja knjige in ostalo (elektronsko) literaturo
•skrbi za osveščanje javnosti o slovenski pozabljeni kulinariki
•spodbuja skupne nastope slovenskih blagovnih znamk na področju kulinarike in njihovo združevanje v obče dobro
•spodbuja inovativno delovanje svojih članov v namen uspešnega delovanja društva
•organizira mesečna in letna srečanja ter strokovne posvete članov

 

8.člen


NEPRIDOBITNE DEJAVNOSTI


Ker je društvo nepridobitno združenje članov, svoje dejavnosti opravlja nepridobitno.

 


9.člen

 

POGOJI ČLANSTVA


Član društva lahko postane vsak, ki se ukvarja s širšim področjem kulinarike ali izobraževalnimi procesi v omenjenem kontekstu ali je kako drugače pri svojem delu povezan s tem področjem. Članstvo v društvu je prostovoljno. Kdor želi postati član društva, mora upravnemu odboru predložiti pristopno izjavo, v kateri izrazi željo postati član društva in se zaveže, da bo deloval v skladu s statutom društva.

Članstvo v društvo je prostovoljno. Pravno osebo v društvo zastopa pooblaščena oseba.

Če se v društvo včlani mladoletna oseba do dopolnjenega sedmega leta starosti ali oseba, ki nima poslovne sposobnosti, podpiše pristopno izjavo njen zakoniti zastopnik. Za osebo od sedmega leta do dopolnjenega 15 leta starosti mora zakoniti zastopnik pred njenim vstopom v društvo podati pisno soglasje.

Mladoletne osebe imajo vse pravice, ki jih imajo tudi polnoletne osebe društva in se udeležujejo predpisanih srečanj društva, vendar ne morejo voliti in biti izvoljene v upravna telesa društva.

Član društva lahko postane pod enakimi pogoji tudi tuj državljan.


10.člen

 

POSTOPEK SPREJEMA V ČLANSTVO

 

Oseba, ki želi postati član društva, mora podati vlogo za sprejem v društvo.
Pogoji za sprejem v članstvo so naslednji:
•znanje na širšem področju kulinarike
•poznavanje zgodovine kulinarike
•kulinarična splošna razgledanost
•znanje in delo s pridobivanjem sestavin za kuho
•motivacijske sposobnosti v zvezi z mladostniki
•organizacijske sposobnosti
•splošna ljubezen do pridobivanja kulinaričnega znanja
Če komisija iz prvega odstavka ugotovi, da prosilec izpolnjuje pogoje za sprejem v članstvo, ga o sprejetju obvesti s pisnim obvestilom v roku 5 delovnih dni po prejetju vloge.
Če komisija iz prvega odstavka ugotovi, da prosilec ne izpolnjuje nobenega od pogojev za članstvo in so njegove lastnosti škodljive za delovanje in ugled društva, vlogo prosilca zavrne in izda pisno odločbo z obrazložitvijo in pravnim poukom. Prosilec lahko zoper odločbo vloži pritožbo v roku 8 dni od njenega prejema. O pritožbi odloča upravni odbor v roku 30 dni. Odločitev upravnega odbora je dokončna. Zoper odločitev upravnega odbora pa prosilec lahko uveljavlja sodno varstvo.


11.člen


PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV


Člani društva imajo naslednje pravice in obveznosti:
•upravljati društvo in uresničevati cilje ter voliti organe in telesa društva,
•usmerjati in usklajevati svojo dejavnost pri uresničevanju ciljev društva,
•uporabljati objekte in drugo premoženje, ki je v upravljanju društva oziroma, kjer ima društvo razpolagalno pravico, in z njimi skrbno ravnati,
•sodelovati pri planiranju in izvrševanju programa društva,
•predlagati ukrepe za izboljšanje dela društva, spoštovani statut in druge akte ter sklepe organov društva,
•voliti in biti voljeni v organe društva,
•sodelovati in odločati na zboru članov v skladu s tem statutom,
•sodelovati pri delu organov društva s svojimi predlogi in mnenji,
•biti seznanjeni s poslovanjem kluba in njegovim finančno materialnim poslovanjem,
•sodelovati pri dejavnostih kluba,
•spoštovati določbe tega statuta in drugih splošnih aktov društva ter sklepov organov društva,
•odgovorno opravljati funkcije, za katere so izvoljeni,
•po najboljših močeh se zavzemati za doseganje čim boljših rezultatov društva.

 

Pravica voliti in biti izvoljen v organe društva je temeljna pravica članov. Omenjena pravica ni časovno pogojena. Članstvo temelji na enakopravnosti članov.
Nadzor na finančnim in materialnim poslovanjem društva opravlja nadzorni odbor Društva Vesela kuhinja.  

12.člen


PRENEHANJE ČLANSTVA


Članstvo v društvu preneha:
•z izstopom,
•z izključitvijo,
•s črtanjem,
•s smrtjo.


Član prostovoljno izstopi iz društva, če upravnemu odboru pošlje pisno izjavo o izstopu.

Člana črta iz članstva upravni odbor, če ta kljub opominu ne plača članarine v tekočem letu.

O izključitvi člana iz društva odloča disciplinska komisija s sklepom. Sklep mora biti v skladu z disciplinskim pravilnikom.

13. člen


ORGANI DRUŠTVA

•zbor članov,
•upravni odbor, ki je ob enem nadzorni odbor
•disciplinska komisija.

 

 14. člen

ZBOR ČLANOV

Zbor članov je najvišji organ društva, ki ga sestavljajo vsi člani.

Zbor članov je lahko reden in izreden. Redni zbor članov sklicuje upravni odbor enkrat letno. Izredni zbor članov pa se skliče po sklepu upravnega odbora, na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo 1/3 članov društva. Upravni odbor je dolžan sklicati izredni zbor članov v roku 30 dni od prejema zahteve za sklic. Če upravni odbor izrednega zbora članov ne skliče v predpisanem roku, ga skliče predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red z ustreznimi materiali. Izredni zbor članov sklepa le o zadevi za katero je bil sklican.

O sklicu zbora članov in predloženim dnevnim redom morajo biti člani društva seznanjeni najmanj 14 dni pred sklicem.

Zbor članov je sklepčen, če je prisotnih več kot polovica članov.

Če zbor članov ni sklepčen, se zasedanje odloži za 30 minut. Po preteku tega časa je zbor članov sklepčen, če je prisotnih najmanj 5 članov.

Glasovanje je praviloma javno, lahko pa se člani na samem zasedanju odločijo za tajni način glasovanja. Volitve so v praksi javne.

Zbor članov sprejema sklepe z večino glasov navzočih članov.

15. člen

NALOGE ZBORA ČLANOV

•sklepa o dnevnem redu,
•sprejema, spreminja statut in druge akte društva,
•sprejema program dela društva,
•sprejema finančni načrt in zaključni račun,
•voli in razrešuje predsednika, tajnika in blagajnika ter člane UO, NO in disciplinske komisije,
•odloča o pritožbah zoper sklepe UO, NO in disciplinske komisije,
•odloča o vključevanju in sodelovanju z drugimi sorodnimi organizacijami,
•dokončno odloča o izključitvi člana iz društva,
•odloča o drugih zahtevah, ki jih predlagajo organi in člani društva v skladu z namenom in cilji društva

Posamezni predlogi za razpravo na zboru članov morajo biti v pisni obliki poslani upravnemu odboru najmanj 8 dni pred sklicem zbora članov.

O delu zbora članov se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsedujoči, zapisnikar in dva overitelja.

 

16. člen

 UPRAVNI ODBOR IN NADZORNI ODBOR

Upravni odbor ali nadzorni odbor (v nadaljevanju upravni odbor) je izvršilni organ zbora članov, ki opravlja organizacijska, strokovno tehnična in administrativna dela ter vodi delo društva med dvema zboroma članov oziroma po programu in sklepih, sprejetih na zboru članov.

Upravni odbor je za svoje delo odgovoren zboru članov.

Upravni odbor šteje 5 članov. Sestavljajo ga predsednik, tajnik in blagajnik ter dva ostala člana.
Upravni odbor se sestaja po potrebi najmanj po dvakrat letno.

Mandatna doba članov upravnega odbora je 4 leta.
Upravni odbor dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa tajnik društva.

Upravni odbor je sklepčen, če je na seji navzočih več kot polovico članov. Veljavne sklepe sprejema z večino glasov prisotnih.


17. člen

NALOGE UPRAVNEGA ODBORA


•sklicuje zbor članov,
•skrbi za izvrševanje programa dela društva,
•pripravlja predloge aktov društva,
•pripravi predlog finančnega plana in zaključnega računa,
•uresničuje druge naloge, ki izhajajo iz aktov društva in naloge, ki mu jih še dodatno naloži zbor članov.


18. člen

DISCIPLINSKA KOMISIJA

Člane disciplinske komisije voli zbor članov za dobo 4 let. Sestavljajo jo trije člani in dva namestnika. Člani izmed sebe izvolijo predsednika. Sestaja se po potrebi na podlagi pisnih zahtev članov ali organov društva.

Disciplinska komisija vodi postopek in izreka disciplinske ukrepe v skladu z disciplinskim pravilnikom.
Disciplinske kršitve, ki jih obravnava disciplinska komisija so naslednje:

•kršitve določb statuta,
•nevestno in lahkomiselno sprejemanje in izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij v društvu,
•ne-izvrševanje sklepov organov društva,
•dejanja, ki kakorkoli škodujejo ugledu društva.

Disciplinski ukrepi, ki jih po izvedenem postopku v skladu z disciplinskim pravilnikom izreče disciplinska komisija so:

•opomin,
•javni opomin,
•izključitev.

Zoper sklep, ki ga izda disciplinska komisija ima prizadeti pravico pritožbe na zbor članov, kot drugostopenjski organ.

19. člen

PREDSEDNIK DRUŠTVA

Predsednik zastopa in predstavlja društvo pred državnimi in drugimi organi in organizacijami v državi in v tujini.

Predsednik društva je hkrati tudi predsednik upravnega odbora in ga izvoli zbor članov za dobo 4 let.

Predsednik je odgovoren za delovanje društva v skladu s statutom in pravnim redom Republike Slovenije. Za svoje delo je odgovoren zboru članov in upravnemu odboru.

20. člen

TAJNIK DRUŠTVA

Za opravljanje strokovno-tehničnega in administrativnega dela ter za koordinacijo med organi društva skrbi tajnik društva, ki ga izvoli zbor članov za dobo 4 let. Za svoje delo je odgovoren zboru članov.

21. člen

PREMOŽENJE DRUŠTVA


Premoženje društva sestavljajo denarna sredstva, nepremične in premične stvari ter materialne pravice.
Društvo pridobiva denarna in druga sredstva iz naslednjih virov:
pristopnin, članarin in drugih prispevkov članov,
prispevkov sponzorjev, donatorjev in podpornih članov,
javnih sredstev,
dohodkov od opravljanja dovoljenih dejavnosti, če jih opravlja sam,
daril,
drugih virov.
Društvo zgoraj naštetega premoženja ne more deliti svojim članom. Presežek prihodkov nad odhodki pa društvo lahko uporabi samo za uresničevanje namena ter ciljev društva oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti skladno s tem statutom.

 

22. člen

RAČUNOVODSTVO, POROČILA, REVIDIRANJE

Društvo vodi računovodstvo in izdeluje letna poročila skladno s 26. čl. Zakona o društvih in drugimi veljavnimi predpisi v Republiki in Sloveniji in računovodskim standardom za društva.
Če prihodki oziroma odhodki v poslovnem letu presegajo z zakonom določen znesek, mora pred sprejemom na zboru članov letno poročilo revidirati revizijska družba oziroma samostojni revizor.
Način in oblika zagotavljanja podatkov o finančnem in materialnem poslovanju se uredi s pravilnikom o računovodstvu.
Finančne in materialne listine podpisujeta predsednik in blagajnik društva.

Finančno in materialno poslovanje mora biti v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja.

Blagajnik vodi finančno in materialno poslovanje v skladu s Pravilnikom o finančno materialnem poslovanju.

Društvo ima transakcijski račun pri pooblaščeni instituciji.

23. člen

DELO BLAGAJNIKA

Delo blagajnika je javno.

Vsak član društva ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo in poslovanje društva.

Za pomoč pri urejanju finančno materialnih zadev lahko zaposli društvo finančnega strokovnjaka v skladu z veljavno zakonodajo s področja delovnega prava.

24. člen

OBVEŠČANJE


Vsak član društva je upravičen do vseh informacij in podatkov, ki se nanašajo na poslovanje društva. Društvo obvešča svoje člane:
 neposredno na zboru članov,
 s pisnimi in ustnimi vabili, obvestili in informacijami, ki jih posredujejo organi društva na lastno iniciativno ali zahtevo člana,
 z javno objavo sklepov in zapisnikov organov društva na oglasni deski,
 z izdajanjem internega glasila,
 na drug način.
Članu društva se lahko le izjemoma odreče pravica do obveščenosti, če obstaja utemeljen dvom, da želi član določeno informacijo pridobiti z namenom škodovanja društvu ali če upravni odbor društva odloči, da določena informacija predstavlja poslovno skrivnost.

 

25. člen


JAVNOST DELA


Delovanje društva je javno, dokler upravni odbor ne odloči drugače v dobro delovanja društva.
Javnost delovanja društva se zagotavlja:
s prisotnostjo medijev na sejah organov kluba,
z obveščanjem javnosti prek interneta in s sporočili za medije, organiziranjem tiskovnih konferenc …
z objavljanjem podatkov o poslovanju kluba skladno s predpisi.
Organ društva lahko izključi javnost, če obravnava zadevo, ki se šteje za poslovno tajnost ali obstajajo okoliščine, da bi javnost dela lahko znatno škodovala poslovnim in drugim interesom društva.
Društvo skladno s svojimi možnostmi zagotavlja organizacijske, materialne, tehnične in druge pogoje za nemoteno opravljanje nalog, ki jih imajo sredstva javnega obveščanja pri obveščanju o njegovem delu.
Za javnost dela je odgovoren upravni odbor.


26. člen


PRENEHANJE DRUŠTVA


Društvo lahko preneha in se izbriše iz registra društev:

po sklepu zbora članov
po samem zakonu.

Sklep o prenehanju društva sprejme zbor članov z večino prisotnih članov.

Sklep o prenehanju mora vsebovati tudi društvo, zavod, ustanovo ali drugo nepridobitno pravno osebo s podobnimi cilji, katero se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva. Če društvo v sklepu ne določi naslednika premoženja in ga tudi na podlagi določb temeljnega akta ni mogoče določiti, premoženje preide na lokalni skupnosti, na območju katere je društvo imelo svoj sedež. Neporabljena sredstva pridobljena iz proračuna se vrnejo proračunu. Premoženja društva ni mogoče prenesti na politično stranko.

Ta statut je sprejel ustanovni zbor članov dne, 5. 11. 2012 in velja takoj.

 

27. člen


SPREMEMBA STATUTA


O spremembi tega statuta na predlog upravnega odbora odloča zbor članov z dvotretjinsko večino na zboru prisotnih članov. Pobudo za spremembo statuta pa lahko upravnemu odboru poda vsak član in vsak organ društva.

 

28. člen


SPREJEM AKTOV


Zbor članov mora disciplinski pravilnik in pravilnik o računovodstvu sprejeti najkasneje v roku enega leta od dneva uveljavitve tega statuta. Do sprejema teh dveh pravilnikov se v društvu uporabljajo do sedaj veljavni pravilniki.


Predsednik društva:Ljubljana, 21.11.2012
Anka Kocmur Peljhan