Aktivnost

 

Reportaže

Reportaže

Knjige

Knjige

Ha, vrtnarim

Ha, vrtnarim

Male recepture za velike mojstre

Male recepture za velike mojstre

Nasveti vse sorte

Nasveti vse sorte

Žur

Žur

Repa

…in za spremembo ne kisla, ki jo (upam) poznaš. Užitna, in ne le to, odličnega okusa, je tudi surova, ali ne-kisla, ki se jo lahko poje kar tako ali se jo skuha, speče ipd..
In vendar specialiteta, ki ne seže kaj dosti dalje od naših meja.

 

Repa je poljščina, ki se seje okrog 26. julija (na dan sv. Ane). Raste do pozne jeseni in se pobira okrog 20. oktobra. Shranjevali so jo v kleti (repnici), ki je bila običajno pod »listjakom« ali skednjem. Velikokrat pa so na njivi skopali jamo, jo napolnili z obrezano repo, pokrili s koruznico in z zemljo. Rekli so ji repna jama. Ta repa je ostala sveža vse do pomladi. Nekaj te repe so nato posadili, da so pridobili seme.

 

In ko jo nameravaš spuliti preventivno pokliči sosede, če nimaš domačih živali…saj poznaš tisto o repi in celi hordi pomagačev, na koncu pa je odtehtala pomoč male miške..

Včasih eno izmed najpomembnejših zimskih živil, danes pa si jo moraš narabutat na njivi ali pa jo vzgojiti na svojem vrtu. Skoraj nujen dodatek k nekaterim lokalnim avtohtonim jedem naše dežele, je danes pika na »i« nekaterim ultra modernim krožnikom.

 

 

 

Ja, tudi zdrava je, saj vsebuje vitamin B1, riboflavin B2, niacin B3, vitamin C, ogljikove hidrate, balastne snovi, beljakovine, maščobe, kalcij, magnezij, fosfor, železo in cink in folno kislino. No, ena repa na dan in si skoraj na konju… in to še ni vse: sadež skupaj s cimami čisti sečne poti, poživlja žleze, vpliva na ugodno presnovo, z žveplovimi spojinami vpliva na dihala in ožilje, razmaščuje in čisti kri, odganja kancerogene snovi, ureja prebavo.

Nekaj med redkvijo, hrenom in kolerabo ali oster sladkast okus, ko se ga navadiš, nepogrešljiv v juhi, solati, kot priloga, pečen z dodatki, k mesu, ribam ipd… uživanje z nostalgijo po babičini kuhinji ali v moderni eksperimentalni gastronomiji.

 

Svetujem, da najprej poskusiš surovo, se prepričaš o okusu in šele kasneje uporabiš sadež v loncu ali pečici. Kuhana ali pečena namreč malce izgubi svoj prvinski okus.