Aktivnost

 

Reportaže

Reportaže

Knjige

Knjige

Ha, vrtnarim

Ha, vrtnarim

Male recepture za velike mojstre

Male recepture za velike mojstre

Nasveti vse sorte

Nasveti vse sorte

Žur

Žur

Bučke

 

Bučka ni sadež z nevemkakšnim zgodovinskim poreklom. Baje je bučka ali cukin »nastala« v Ameriki na koncu 19. stoletja, od koder se je razširila po Evropi in se najbolj ustoličila spet – jasno – v Italiji! Od takrat se je razvilo ogromno sort bučk in buč, velikosti in oblik. Seveda pa je vsaka bučka dobra pač za nekaj. Manjše in čvrste bučke so odlične za namakanje v testo ali marinade, roštilj ali ponev brez olja, lahko se jih polni ali kuha.. Večje buče so primernejše za pitepolpete in dodatke zelenjavnim jedem, testeninam. Užitna je tudi surova bučka, ko govorimo o manjši in te nikakor ni potrebno olupiti.

cvetni posladek

Predpogoj za kakršnokoli bučko pa je cvet in to oplojen! Če imaš »srečo« in ti na tvojem vrtičku poženejo le moški cvetovi…se boš moral zadovoljiti le s cvetovi! Kar pa nikakor ni od muh. Gre namreč za rastlino kjer so tako kot bučke, zelo užitni in za nekatere morda še specialiteta, tudi cvetovi, polnjeni, ocvrti ali pa kot dodatek v juhi ali rižotiBučni cvetovi so zaradi malega števila zrnc cvetnega prahu odvisni od velikega števila čebel, ki pa jih je v zadnjih časih žal vedno manj. V primeru, da čebele ne zaidejo na tvojo bučno rastlino, se cvetove opraši ročno.

 

čim mlajše...

 

No, ko / če pa zrase bučka, buča ali kaj podobnega, lahko doseže enormne velikosti – »družinske« in ker bučke nimajo mere v rasti in jih je ponavadi res ogromno, naj ti ne bo žal narediti perverzne poteze in utrgati kakšne »nedonošene bučke«, saj je ta pravi posladek!
Če slučajno ne moreš pojesti vseh naenkrat, si naredi ozimnico v zmrzovalniku.

Glede na to, da imajo bučke nežen okus, ki se v večini primerov zlije z ostalimi dodatki, jo uporabljajo v najrazličnejših svetovnih kuhinjah na najrazličnejše načine z najrazličnejšimi začimbami in dodatki.