Velikosti Slovenije ne gledamo v njenih kvadratnih kilometrih ampak tudi v pestrosti in različnosti njene kulinarike. To sestavlja 24 gastronomskih regij z več kot 180 razpoznavnimi ali značilnimi jedmi.

Gastronomsko in kulinarično bogastvo Slovenije se je skozi stoletja spreminjalo. Tako je nastala pestra podoba okusov, ki pomenijo stičišče evropskih Alp, Panonske nižine, Mediterana in od konca druge svetovne vojne tudi Balkana. Ta velika različnost se v zadnjih dveh desetletjih sooča tudi z globalnimi vplivi, prodorom ulične in hitre prehrane ter drugimi »dobrotami« sodobnega sveta. Hkrati s temi pojavi izginja iz našega poznavanja vsa pestrost in različnost hišnih, krajevnih, lokalnih in regionalnih kulinaričnih posebnosti, ki so pravzaprav sredstva in motivi za spoznavanje gospodarskih oblik, družbenih odnosov in oblik duhovnih ustvarjalnosti prebivalcev. Marsikaj od nekaterih starejših spominov je že za vedno utonilo v pozabo, saj je sito zgodovinskega razvoja neusmiljeno in predvsem gosto.

Prav zato potrebujemo najrazličnejše načine in oblike, da bomo odkrili naša dediščinska in sodobna kulinarična bogastva in posebnosti. Slovenski javnosti je potrebno dopovedati, da imamo okoli sebe najrazličnejše značilne jedi, ki so lahko le še oblike zapisanih zgodovinskih spominov ali njihove sodobne interpretacije. Na oboje moramo biti ponosni predvsem pa videti v njih priložnosti za našo razpoznavnost ter predvsem kakovost za sodobno življenje. To so jedi, jedilni obroki in jedilne navade, ki lahko pomembno sooblikujejo sestavine vzdržnega (trajnostnega) razvoja in skrbijo za našo prihodnost, ki naj bi bila v čim večji povezanosti z naravo. Tudi za mizo!
                                                                                                                                                                                                                                                            dr. prof. Janez Bogataj

Prav ciljno skupino otrok – osnovnošolcev ocenjujemo za najdovzetnejšo za črpanje omenjenih izhodišč, ki jih bodo znali na dolgi rok ceniti in s tem ohranjati posebnosti kulinarične razpoznavnosti Slovenije. Razmerje med osnovnošolsko in starejšo generacijo je prav na področjih kulinarike in gastronomije obojestransko. Starejši so otrokom lahko sogovorniki, posredovalci informacij, otroci pa s svojimi pogledi in pridobljenim znanjem lahko pomembno sooblikujejo ne le svet starejših ampak tudi vnašanje drugačnih vsebin v vsakdanje in praznične jedilnike oz. jedilne obroke. Če otrokom ponudimo te vsebine na njim primerne, tudi atraktivne načine, je do dobrih rezultatov na tem področju le še kratka pot. Kulinarika in gastronomija sta relativno dobro raziskani, tudi v osrednji Sloveniji. Nekatere šole se lahko pohvalijo z odličnimi delavnicami in prireditvami ter celo publikacijami. Menda ni treba posebej poudarjati, da sodita kulinarika in gastronomija med temeljne vsebine gostinskega, turističnega in kulturnega delovanja ter razpoznavnosti.

S podajanjem čuta odgovornosti pri izvedbi zastavljenih nalog, mladostnikom omogočamo kvalitetno in odgovorno ter zdravo samostojno življenjsko pot. S širino podanega znanja o pomembnem segmentu, ki sestavlja kulturno dediščino naroda ali mikro regije, o pridelavi, zakonitostih le-te, lokalnih naravnih danostih in uporabi teh v domači kuhinji, pod taktirko receptov naših prednikov, ki jim zdravega načina življenja ni bilo potrebno vsiljevati in prikazom vseh osvojenih informacij, veščin širni slovenski publiki ter predvsem svojim vrstnikom, si prizadevamo otrokom ponovno omogočiti korak k odgovorni skrbi zase ter tako uspešni osebnosti posameznika.

Ob enem si na podlagi velikega zanimanja slovenske javnosti in prebujenja le-te v smeri želje po znanju o domačem, želimo narediti korak naprej k zavedanju o trajnostnem razvoju, v dobro vseh nas – Slovencev in v bran izumiranja naše kulturne dediščine.