Aktivnost

 

Reportaže

Reportaže

Knjige

Knjige

Ha, vrtnarim

Ha, vrtnarim

Male recepture za velike mojstre

Male recepture za velike mojstre

Nasveti vse sorte

Nasveti vse sorte

Žur

Žur

Kuhalnice prevzemajo otroci..

In ne le kuhalnice! Že drugo šolsko leto ob določenih dnevih v mesecu (od novembra do junija) »komando« ali celoten postopek priprave zdravega tradicionalnega kosila v šolskih kuhinjah prevzemajo mladostniki različnih starosti, vključeni v projekt Kuhnapato. Kuharsko osebje jim asistira, seveda z budnimi očmi in prijaznimi nasveti, ki zlahka prodrejo do otroških ušes in tudi dlje, stojijo jim ob strani, pomagajo in priskočijo na pomoč, ko se zatakne. V tem je vsa skrivnost dolgoročnega »opremljanja« mladih z zdravimi informacijami. Zaupati jim, z nasmeškom postaviti jih na pravo pot in približati bistvo zdravega načina prehranjevanja, na njim razumljiv in zabaven način. Pot do zmage je tako le kratka. Da so nekateri že uigrani »team«, je videti na daleč, saj je pomoč otrok v prenekaterih šolski kuhinji že praksa. Temu primerno slastna so kosila, ki jih zasnujejo otroci v sodelovanju z načrtovalci šolske prehrane, pod okriljem Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje: Dober tek Slovenija in s sofinanciranjem Ministrstva za zdravje ter pokroviteljstvom Spar Slovenija.

 

 
na 1. OŠ Celje 
na OŠ Gorje 
  

 

Učni programi vključujejo vedno več predmetov, povezanih s hrano!

Učni program na veliko osnovnih šolah po Sloveniji vključuje vedno več ali vse redne in izbirne predmete, povezane s hrano, za čim širše starostno obdobje, saj se vsako leto v naš projekt prijavlja več učencev. Posledično ugotavljamo, da se je spremenil odnos do domače hrane, pristnih - naravnih okusov, da otroci z veseljem uživajo tradicionalne jedi v zdravi preobleki, širijo svoje znanje različnih področij (zgodovine, geografije, jezika, kreativnega izražanja..), da krepijo ročne spretnosti ter bolje rezultate dosegajo tudi drugje. Priča smo dejstvom, da na šolah tudi kruh in mleko ter seveda zelenjavo in ostale sestavine za vsakodnevne šolske obroke nabavljajo tudi ali predvsem pri okoliških kmetih ali manjših pridelovalnih obratih. K projektu Kuhnapato se prijavlja preveč otrok, tako, da je vrsta že za prihodnja leta. Povezovanje znanj in krepitev splošne, a nujne izobrazbe podpirajo ravnatelji ter celotni učiteljski zbori, saj so uvideli korist. Otroci pa z veseljem in popolnim entuziazmom ustvarjajo. Nekje jih je po celotnem dnevnem procesu ob 14ih treba celo poditi iz kuhinje, čeprav so za kuhalnice prijeli že ob 7ih zjutraj. Pripovedujejo nam zgodbe o kulturnem zakulisju jedi, ki jih ob osmih letih raziskovanja naše prehranske dediščine še nismo slišali. »Vreča« pozabljenih jedi, z njimi povezanih anekdot in razlogov za poseganje po sezonski hrani iz okolice še vedno ni prazna in v tem je čar našega dela. 

 

 
na OŠ Gorišnica 

 

na OŠ Frana Metelka Škocjan 
  

Najmočnejša spodbuda za zdrav način prehranjevanja - iz šolskih kuhinj..

Na številnih slovenskih osnovnih šolah ponovno diši! Otroci otrokom kuhajo zdrava kosila, katerih recepte so jim izdale njihove babice. Jedi na temeljih tradicije preoblačijo v modernejše oblike, jim v zameno za včasih nujno obilico maščobe, ki je v zimskih dneh zagotovila energijo, dodajajo sezonsko in za njihove kraje značilno zelenjavo. Kaše v kombinaciji s svežim ali suhim sadjem, pa so na šolskih jedilnikih že stalnica. Da, tudi v pustem zimskem času se lahko pripravi okusno, polnovredno kosilo, ki ob enem obeležuje pomemben del kulturne zgodovine,
Nam vsem znane koline, danes za mnoge le beseda ali dejstvo, da sledijo klobase in ostali mesni izdelki, so v zgodovini imele globlji pomen. Način preživetja ali obdobje obilja, ko ni bilo hladilnikov in so številne, predvsem stranske dele mesa, ki se niso dali »uskladiščiti« (danes večinoma odpadke) morali porabiti takoj. Ob tem z raziskovanjem kulturno – kulinarične zgodovine prihajamo do različnih poimenovanj tega prazničnega obdobja in ob enem atrakcij, ki se danes ponovno šopirijo na krožnikih najinovativnbejših kuharskih mojstrov.

 na OŠ Notranjski odred Cerknica

na OŠ Simona Gregorčiča Kobarid 

 

Središki osnovnošolci so združili moči in jedi postavili v čas Antonovanja ali praznika Sv. Antona, obdobja ob kolinah. Zgodbe govorijo, da naj bi svetnik jemal sebi (morda od tod naziv Puščavnik) in dajal prizadetim otrokom. Seveda je govora o hrani. V znak popestritve Antonovanja, obdobja v drugi polovici januarja, se na Kogu in v njegovi okolici dogaja čurkijada. Zanimivo ime izhaja iz nekdanjega (in tudi sedanjega) poimenovanja kašnatih klobas ali »čurk« in »črnih čurk«, ki so krvavice. Otroci hitijo pripovedovati, da še danes vsaka vas naredi malce drugačne, po obliki in predvsem v podrobnostih sestavin. Ker pa bi hoja od hiše do hiše ali vasi zahtevala preveč časa, čurke v enem dnevu združijo pod isto streho, na razstavi, tekmovanju ali »čurkijadi«, ki obiskovalcem pomeni seveda uživanje vseh okusov kašnatih klobas z več ali manj krvi. Z oživljanjem kulinarične zgodovine se oživlja tudi kultura, na kar so ponosni tudi osnovnošolci, ki si na svoj način, z lastno domišljijo kombinacije sestavin, oblikovanja jedi in sestavljanja okusov, prizadevajo z lokalno značilnimi jedmi navdušiti vso lastno generacijo. In to jim izjemno dobro uspeva!

na OŠ Središče ob Dravi

 

Večerja!! Za sošolce..tiste, ki so na OŠ Toneta Pavčka Mirna peč ob 8ih zvečer končali šolske krožke!! In tiste, ki so ob 6ih popoldan prišli v šolo kuhat!! A to je le "lupina". Obudili so tisto, kar smo v zadnjem času morda malce postavili v kot. Štele so pripovedi vsakega posameznega kuharja, ki je od babice prinesel znanje, veščine in železne posode, saj imajo palačinke, pečene v njih drugačen okus!! Delili so znanje prednikov, postopke priprave jedi od lupljenja jajc do rezanja čebule... saj vendar ni vseeno kako!! V angleško - gospodinjski učilnici (na OŠ Toneta Pavčka namreč kuhajo tudi pri pouku angleščine!!), je vladal mir z nasmeškom mentorice, pa čeprav so nekateri nož prvič držali v roki. Ja, tisti so lupili čebulo in jokali. Vaja dela mojstra, je spodbujal ravnatelj, ki se je celo ponudil za mesto umivalca posode.

na OŠ Toneta Pavčka Mirna peč

Lokalno zapovedana tradicija, predvsem pa spoštovanje pridelave sadja in zelenjave je skupino OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača pripeljala do raziskovanja in uporabe sadežev Biosfernega območja Krasa, porečja reke Reke, kreacije jedi pa se naslanjajo na Festival Brkinske sadne ceste. Na prvi pogled pusta kraška pokrajina nudi obilo, zanjo značilnih jedi z začetnico: »kraška«, kot so panceta, skuta, šetraj in ostale dobrote, ki jih tamkajšnji otroci z zapovedmi kulinarične tradicije postavljajo na svoje krožnike, z njimi navdušujejo celotno generacijo in svoje starše. Tako so na prvi pogled vsakdanje jedi v šolski kuhinji dobile lokalni – kraški značaj in pod mentorstvom dveh priznanih kuharskih mojstrov tudi prefinjen okus in sodobno obliko. V našem projektu večkrat poudarjamo, da gre za učenje v prvem planu. Prav zato pozdravljamo pomoč strokovnjakov, ki otroke motivirajo in jim na njim prijazen način približujejo »zdrave« in za življenje koristne informacije. Prav medgeneracijska komunikacija tradicionalne jedi in posledično projekt dela zanimiv ali drugačen, okusnejši.

 na OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača

Praznik slovenske hrane, tradicije in zdravja

»Učitelca, riblem pa riblem toti korenček, pa ga je vedno več«

Dan slovenske hrane, 17.11.2017 je pomenil uradni začetek projekta Kuhnapato, ki že drugo leto na pobudo in s sofinanciranjem Ministrstva za zdravje deluje v okviru Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje Dober tek Slovenija, letos pa tudi z glavnim pokroviteljem Spar Slovenija.
Aktivnosti na 52 vključenih slovenskih osnovnih šolah pa so se dogajale vse od ponedeljka 13.11.2017, ko so bodisi za vajo ali pa že »zares« otroci otrokom stregli zdrava tradicionalna kosila in tako svoje vrstnike spodbujali k zdravemu načinu življenja. Stopili so v šolske kuhinje in s pomočjo šolskega kuharskega osebja ter v sodelovanju z načrtovalci šolske prehrane zasnovali obroke, ki temeljijo na tradiciji lastnega kraja, zaznamujejo letni čas in z njim povezane običaje (tokrat Martinovo, koline), predvsem pa so prilagojeni današnjim potrebam telesa ter omogočajo ali spodbujajo mladino k vsakodnevni telesni aktivnosti.

na OŠ Središče ob Dravi

na OŠ Šturje Ajdovščina

na OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača


Vendar je to le grobi opis vsega, kar se je dejansko dogajalo – ne le v šolskih kuhinjah. Lahko bi rekli, da so nekateri »šolsko« povezali aktivnosti, dodali inovativne pristope animacije, dovolili med -vrstniški vpliv, postavili grajenje pristnih odnosov v ospredje, dvignili kulturo prehranjevanja, raziskovali dediščino na različne načine in pri različnih predmetih, gibanju dali pomen in obliko ter ustvarjali najsodobnejše pristope spoznavanja lokalne hrane in njenih vplivov na telo in okolico…
Marsikdo od mladih kuharjev pa je tudi pogumno stopil pred kamere in zavoljo vzgoje staršev in spodbude vsej slovenski javnosti pojasnil pomen in poslanstvo našega dela. Nastopi so bili seveda obogateni s spretnimi kuharskimi prijemi in izdelki, ki bi jih lahko ponosno postavili v slovenske gostilne.

 na OŠ Sostro

 
Na OŠ Simona Gregorčiča Kobarid, ali v kraju, ki Slovenijo trenutno postavlja na kulinarični zemljevid sveta na najvišjem nivoju, se čuti pripadnost tradicionalnim jedem in predvsem postopkom priprave, ki ga zapovedujejo njihove none, že med šolskimi klopmi. S »kraljico«, kot pravijo soški postrvi, krompirjevko in sladkim zeljem so le štirje nasmejani sedmošolci, kot tradicionalno zdravo kosilo, postregli skoraj 400 otrokom. Šolski kuharji so bili le asistenti.

 na OŠ Simona Gregorčiča Kobarid

na OŠ Lipnica - Kropa

na OŠ F.S. Finžgarja Lesce

na OŠ Gorje 
na mednarodni OŠ Danile Kumar Ljubljana 

 

Lahko bi rekli, da so na OŠ spodnja Šiška šolsko upoštevali vse zastavljene cilje projekta in jih vpletli med različne generacije, jih povezali in animirali na starostnim skupinam razumljiv način ali otroci otrokom preko med vrstniške komunikacije in animacije dopovedali, kako pomembno je celostno razumevanje potreb in delovanja telesa. Projektu so dali višji pomen ali izziv vsem vpletenim, da svoje aktivnosti oplemenitijo v duhu celovitega pristopa zdravega načina življenja in razmišljanja! »Devetarji« s prvošolci izdelujejo čebelice, pripravljajo igro o čebelnjaku, v sosednji učilnici se izdelujejo plakati z miselnimi vzorci o završkih hrane, v tehnični učilnici izrezujejo košare za sadje - iz lesa, drugi v računalniški snujejo recepte s sezonsko hrano, pa med fiziko in kemijo: ali veste, kakšno pretočnost ima med in kako deluje na elektrode ali katode? Naprej ali pa zelo nazaj se podajo v telovadnici: umirjanje z gibanjem - pozdrav soncu ali tako oboževana joga!!, da o kuhanju sploh ne govorimo! Z odmevom Martinovanja h kolinam, a zdravo in okusno kosilo so postregli, kot bi bili v odlični gostilni.

 na OŠ Sp. Šiška

Najbolj nazorno, tako rekoč »iz prve roke« in doživeto, opisuje proces sporočilo učiteljice, mentorice, ki pa seveda ni osamljen primer. Navajamo:


»Neverjetno se mi zdi, da so tako zelo skromni. Le pohvala in aplavz.., pa je zanje njihov celodnevni trud (oz. upam si trditi, da zanje skoraj garanje, ker razen 20 minutnega odmora za malico v 8 urah dela v kuhinji, niso sedli niti za minuto!) nagrajen.«
»Naši učenci so nad projektom in kuhanjem na sploh zelo navdušeni, število zainteresiranih otrok je vedno večje. Kot sem že omenila, smo na OŠ Gorišnica v vseh razredih (od 1. do 9.) in tudi v Vrtcu Gorišnica kar 2 dni zapored namenili zdravi, lokalni in tradicionalni prehrani.
V petek, 17. 11. 2017, smo postrežbo tradicionalnega zajtrka popestrili še s kulturnim programom (za odlično vzdušje so poskrbeli pevci mladinskega pevskega zbora, ki so ob harmonikarski spremljavi v šolski jedilnici zapeli Slakovega Čebelarja, učence so nagovorili tudi čebelarji domačega čebelarskega društva, kuharska ekipa Veselih Štajercev pa je vse učence tudi javno povabila na tradicionalno kosilo).
Učenci (člani kuharske ekipe Veseli Štajerci) so ves dan, tj. od 7. do 15. ure preživeli v kuhinji, kjer so poleg samega kuhanja kosila pomagali poskrbeti tudi za vsa ostala opravila, ki spadajo v kuhinjo (pospravljanje, čiščenje, razdeljevanje hrane …).
Tisti, ki so bili prvič prisotni pri tovrstnem kuhanju, so si pridobili nepozabne izkušnje, povedali so, da si niti približno niso predstavljali, kako naporno je delo šolskih kuharjev in koliko zelenjave je potrebno pripraviti (olupiti in narezati oz. naribati), za pripravo 120 kosil. Eden izmed fantov je po dobrih 60 minutah lupljenja korenja rekel: »Učitelca, riblem pa riblem toti korenček, pa ga je vedno več, namesto vedno manj. Kaj mi kuhamo za 3 šole al samo za našo?!«
Skratka … ob koncu delovnega dne so povedali, da so nad delom v kuhinji navdušeni, s svojim končnim izdelkom – kosilom – nadvse zadovoljni, celo pomivanje posode je zanje po novem zabavno opravilo.
Za svoj trud so že bili nagrajeni – prvič, ko jih je med kuhanjem v kuhinji obiskal ravnatelj, drugič pa ob koncu dneva, ko so bili deležni bučnega aplavza (nekateri učenci so celo vstali od mize) učencev v jedilnici, ki so jedli »njihovo« kosilo. Dokaz, da je bilo kosilo zares odlično, je tudi precej manjša količina zavržene hrane pri kosilu, kot je sicer.
Skratka … uživali smo vsi, imeli smo se nadvse lepo in zabavno, delo smo (po naši oceni in oceni vseh, ki so jedli kosilo) odlično opravili, zdaj pa smo že v tako hudem delovnem zagonu in polni delovnega elana, da idej, kaj in kako pripraviti prihodnjič, sploh ne manjka.
December bo pri nas precej pester, kuhali in pekli bomo za dogodke, ki se bodo v veselem decembru vrstili teden za tednom.«

 na OŠ Gorišnica

 

 

 

Razpisna dokumentacija za šolsko leto 2017 / 2018

Tudi v letošnjem šolskem letu bodo osnovnošolci Slovenije vihteli kuhalnice. Pred nami je projekt, ki bo postregel z atraktivnimi vsebinami, ki sledijo zadnjim kulinaričnim trendom in prizadevanjem ohranjanja lastne tradicije na krožniku, v sodobnih - zdravih različicah, tudi "reciklaže včerajšnjega kosila" z namenom zmanjšanja zavržkov hrane. Zasnovali smo aktivnosti, prilagojene otrokom, z željo po motivaciji, da bi zdrav način prehranjevanja postal njihov "vsakdan", da bi tudi na domačih krožnikih bile lokalno značilne, sezonske jedi. Ob enem si prizadevamo spodbuditi mladostnike in vse tiste, ki skrbijo za otroško prehrano k uporabi raznolikih sort zelenjave in sadja ter s temi in mnogimi ostalimi prijemi dvigniti kulturo prehranjevanja.

V letošnjem šolskem letu se določene aktivnosti, povezane s projektom KuhnaPaTo selijo tudi v manj formalna okolja, Centre šolskih in obšolskih dejavnosti.

OSNOVNE ŠOLECŠOD
razpis_kuhnapato_dober-tek-slovenija-2017_18.pdfkuhnapato_cod_dober-tek-slovenija-vabilo-k-sodelovanju.pdf
prijavnica-kuhnapato_dober-tek-slovenija_2017_2018.pdfprijavnica-kuhnapato_cod_-2017_2018.pdf
 porocilo---kuhnapato_csod_-2017_18.pdf