Aktivnost

 

Reportaže

Reportaže

Knjige

Knjige

Ha, vrtnarim

Ha, vrtnarim

Male recepture za velike mojstre

Male recepture za velike mojstre

Nasveti vse sorte

Nasveti vse sorte

Žur

Žur

Tradicija z okusom po medu

21. maj

Svečano, veličastno, pred več kot 5000 obiskovalci obeležitve prvega Svetovnega dne čebel, 20. maja v Breznici na Gorenjskem, je cvet skupin osnovnošolcev Slovenije, sklenil sedmo epizodo projekta Kuhnapato, ki je v letošnjem letu deloval s sofinanciranjem Ministrstva za zdravje, v okviru Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje Dober tek Slovenija in z generalnim pokroviteljem Spar Slovenija.


Skupine mladih, morda bodočih kuharskih mojstrov, ki so jih obiskovalci trgovin Interspar na predstavitveno – tekmovalnih srečanjih, izbrali z namenom: ponovno okusiti njihove izdelke, so javnosti predstavili »svoje« regijsko značilne jedi z okusom po različnih vrstah medu. Dokazali so, da tradicionalne sezonske, posledično zdrave jedi z nadgradnjo ali izjemno spretnostjo in domišljijo otrok, tudi z uporabo medu, dobivajo podobo ali vrednost, s katero se lahko okitijo tudi najboljše slovenske gostilne. Stopili so izven okvirjev »klasike« in si drznili raziskati najprimernejši okus medu za svojo jed. Osrednjo Slovenijo so predstavljali otroci OŠ Danile Kumar, Gorenjsko OŠ Gorje, Podravje OŠ Gorišnica, Pomurje OŠ Središče ob Dravi in Primorsko OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača. Na njihovih mizah pa ješprenove kroglice z zeleno in ostalo zelenjavo, kraška skuta s šetrajem in šetrajev čaj, solata z zeleno in prekajenimi račjimi prsmi, pa grisovi cmoki v rožičih in zelenjavni cmočki, seveda pa vsaka od jedi s svojim okusom medu.


Sezonski značaj jedi, ki bi ga lahko opisali na način: med poslavljanjem zime in prihodom pomladi je ponudil zdravje na krožnikih, navdušil slovensko javnost in prikazal izjemno med-vrstniško spodbudo, sodelovanje, ki se je kazala tudi ob pomoči »hitrejših« ali spretnejših iz nekaterih skupin, tistim, ki so zaostajali ob ribanju korenčka ali sekljanju zelišč, drugih skupin.


Pod omenjeno kuliso pa se skriva neprecenljiva motivacija otrok v vrstah lastne generacije, kjer se po sedmih letih delovanja projekta Kuhnapato zaznava, da zdrave tradicionalne jedi niso le »krožnik za komisijo«, da po vstopu otrok v velike šolske kuhinje, omenjene jedi zasedajo šolske jedilnike tudi ob »rednih« kosilih, da narašča želja po spoznavanju širine prehranske dediščine, tudi med najmlajšimi, kar se kaže v naraščanju števila razredov izbirnih predmetov, povezanih s hrano, da se na šolah kreirajo kuharski krožki za mlajše in tako se širi starostni razpon sodelujočih, da skupine otrok projekta Kuhnapato nastopajo na občinskih in drugih prireditvah in da zdrav način življenja postaja njihov vsakdan, posledično pa spodbujajo starše, naj jim sledijo.