Aktivnost

 

Reportaže

Knjige

Ha, vrtnarim

Male recepture za velike mojstre

Nasveti vse sorte

Žur

 

Svinjina

Zdravo ali ne?!?

Miti o hrani…ali če je nizka vsebnost maščob vedno dobra odločitev? Ali je topel zajtrk nezdrav? Ali…

 

Strokovnjaki iz obdobja v obdobje spreminjajo svoje mišljenje o tem, kaj je zdravo in kaj ne. En čas je v modi to, potem spet nekaj drugega in kasneje vse skupaj obrnjeno na glavo…

 

Poslušati moramo samega sebe, se držati osnovnih predpostavk o sestavinah in količinah, ki jih naj zaužijemo, saj ogrodje znanosti ostaja enako in se z njim strinjajo vsi… in ostali bomo zdravi.

»zdrava prehrana je pusta, dolgočasna in
nas omejuje«

NAROBE! Res je sicer, da moramo črtati hrano z visoko vsebnostjo maščob ali sladkorja (razni čipsi in ostali prigrizki, fast food…), vendar na svetu obstaja že toliko alternativ, da je zdravo prehranjevanje lahko še bistveno zanimivejše in bolj pestro. Nikakor ne rabiš črtati svojih najljubših jedi z jedilnika, vendar jih poskušaj omejiti in dodati zelenjavo in sadje. S tem bo tvoj jedilnik postal pester, z uravnovešeno prehrano in možnostjo po eksperimentiranju z živili.

 

»zdrava prehrana je veliko dražja od ostale«

NAROBE! Poskusi z dodajanjem raznih zdravih dodatkov k izbrani prehrani. Zdrava izbira ne pomeni nakupa vseh sestavin s certifikati in raznimi etiketami. Zdravo pomeni izbiro jedilnika, kjer bo uravnotežena prehrana, nekaj od nje ali čim več pridelane na domačem vrtu, izbiro nemastnega mesa, predvsem pa raznolikost in ne-pretiravanje s čimerkoli.
Z zdravo izbiro lahko tudi prihranite. Enolončnica je lep primer mešanih sestavin in običajno jo kuhamo v večji količini. Nekaj pojemo danes, ostalo zmrznemo in tako pripravimo obroke še za nekaj naslednjih dni. Z najmanj denarja do najboljše izbire!

 

Če pa se vrnemo za korak v zgodovino, ko se z »zdravim« še niso ukvarjali in se je hrana ločila na hrano za reveže in hrano bogatih, je dokazano najbolj zdrava hrana bila hrana revežev: enostavna, na nek način primitivna, kjer je bil obrok sestavljen le iz ene ali največ dveh vrst hrane (danes temu pravimo ločevanje in na tej osnovi temeljijo raznovrstne diete..)

 

»topel obilen zajtrk ni zdrava izbira«

NAROBE! Pravimo mu angleški zajtrk, vendar izberi pusto slanino, jo popeci na domačem roštilju ali v ponvi brez olja, dodaj jajčka in pečen fižol, paradižnik in malo sadja… Zdravo, da je kaj! Ob enem je uravnoteženo in primerno za zagotavljanje dnevne potrebe energije.

 

»izdelki z nizko ali zmanjšano vsebnostjo
maščob so vedno zdrava izbira«

NAROBE! Tovrstni izdelki bi namreč upravičili naziv, če bi vsebovali vsaj 30% manj maščob, kot njihove »nezdrave« alternative. Temu pa velikokrat ni tako.
Ti izdelki ne vsebujejo nujno nizke energijske vrednosti. Manjšo vsebnost maščob proizvajalci nadomestijo s snovmi, ki imajo lahko tudi izjemno visoko energijsko vrednost, kar pomeni, da v telesu puščajo več kalorij, kot bi jih zaužili z izdelkom z normalno vsebnostjo maščob.

 

»vegetarianski krožnik je zdrava
izbira obroka«

NAROBE! Vegetarianski krožnik gostinci obložijo s sirom, kruhom in smetanovimi prelivi.. Pa smo tam…maščob še veliko več, kot če bi izbrali pusto meso. Ker je osnovni namen vegetarianstva uživanje rastlinske prehrane, se to mnogokrat z oblogami izjalovi.

 

»rastlinski salo je veliko primernejši,
kot salo govejega mesa«

NAROBE! Res, da je rastlinski salo odgovarjajoč za vegetariance, vendar ima prav tako visoko vsebnost nasičenih maščob, enako velja za sir. Rastlinski sir je sicer primeren za vegetariance, vendar to ne vpliva na njegovo vsebnost maščob.

 

»margarina vsebuje manj maščob kot maslo«

NAROBE! Maslo in margarina vsebujeta različne maščobe, vendar podobno količino. Tisto, kar izberemo, pač uporabljajmo zmerno.

 

»v rdečem mesu je veliko maščob za razliko
od perutnine«

NAROBE! V prvi plan naj postavimo odstranjevanje vidnih maščobnih delov.
Pusto rdeče meso ima zelo nizko vsebnost maščob, npr.:4 - 8 g na 100 g, medtem, ko pusta perutnina vsebuje 1 - 3 g maščob na 100 g. Vendar, kot zgoraj omenjeno, moramo perutnino slečti kože in odstraniti podkožno maščobo.
Čim pa uživamo mesne izdelke, ki so sestavljeni iz raznovrstnih dodatkov, se seveda vsebnosti maščob primerno povečajo.

 

»sladkarije so vir vitaminov, pravijo v reklamah…«

NAROBE! Zraven morda nekaterih vitaminov ali mineralov, vsebujejo ogromne količine sladkorja in ostalih škodljivih snovi, ki povzročajo zobno gnilobo. Nadomestimo jih s suhim ali svežim sadjem.

 

»pitje ledeno mrzle vode mi pomaga hujšati,
saj telo porabi več energije«

NAROBE! Raziskave so pokazale, da telo porabi enako količino energije s pitjem mlačne vode, kot mrzle. Vsaka »horuk« dieta pa se tako ali tako ne obnese. Spremeniti je potrebno način življenja, hujšati počasi in vzdrževati pridobljen rezultat.

 

»če otrok noče jesti zelenjave ali sadja,
ga pustimo, bo že..«

NAROBE! Bodimo psiholog. Vsakega dneva, ko otrok ne zaužije zelenjave ali sadja je škoda in se ne povrne. Obstaja veliko načinov, kako otroka spreobrniti:

  • tisto, kar zavrača, mu dodajajmo postopoma skupaj z hrano, ki jo obožuje
  • zmiksajmo, da ne bo videl
  • dekorirajmo krožnik ali kozarec, da sploh ne bo vedel, kaj je ali pije
  • ponudimo mu to v gostilni ali ko pridejo obiski
  • jejmo mi hrano, ki je ne mara pred njim in je ne omenjajmo

 

»suho sadje nadomešča sveže«

NAROBE! Suho sadje je sicer priporočljiv del prehrane, saj telesu v obliki sadnega sladkorja daje energijo, vsebuje pomemben del vlaknin, vitamine in minerale, ne pa tudi vitamina C, katerega glavni vir je prav sadje in ga telo nujno potrebuje.

 

»preskočiti zajtrk je čisto OK«

NAROBE! Zajtrk je v bistvu najpomembnejši obrok, saj je za njim najdaljši vsakodnevni post: med spanjem. Ob enem je ob normalnem življenjskem procesu pred nami dopoldan, ko smo umsko najaktivnejšim za kar potrebujemo veliko energije. Ljudje, ki preskočijo zajtrk, sicer s kasnejšimi obroki lahko nadoknadijo telesu potrebne snovi, vendar je določen, najpomembnejši dnevni čas zamujen in telo ne dela pravilno.

 

»z limoninim sokom izničimo
mesne maščobe«

NAROBE! Sok limone je sicer dober vir vitamina C, antioksidant, vendar, če zrezek pokapamo z njim, maščob ne bomo uničili. Najboljši način za izogibanje maščobam je, da jih preprosto odrežemo.

 

»avokado vsebuje škodljive snovi«

NAROBE! Avokado vsebuje nenasičene maščobe, ki imajo pozitiven učinek na raven holesterola v krvi. Pomembno je, da izberemo čim več hrane z nenasičenimi maščobami in z njo nadomestimo nasičene maščobe, ki so telesu škodljive. Avokado lahko štejemo tudi med pet nujnih dnevnih (sadnih) obrokov, seveda v primernih količinah.

 

»večina soli se doda v kuhinji«

NAROBE! Kar 75% soli, ki jo zaužijemo izvira iz gotove hrane. Samo preostanek dosolimo, kar pa je priporočljivo kontrolirati. Seveda lahko zmanjšamo vsebnost soli v hrani z izbiro naravnih in nepredelanih živil (lasten vrt, nesestavljene surovine).

 

»sadni sok škodi zobem«

RES! Sadje vsebuje ogromno sladkorja, ki ostaja na zobeh. Vsekakor je sadni sok nepogrešljiv del dneva, le po pitju splahnimo zobe z vodo. Tako ali tako ga je dobro razredčiti. Priporočljivo pa je, da ne pijemo sadnega soka kar tako vmes. Pijmo ga v času obroka in po tem očedimo zobe.