Maji, hvala za čokolado!

Na območju Srednje in Južne Amerike je zraslo drevo..Drevo bogov, visoko tudi do 15 metrov.. In vse to že pred več kot 3000 leti. Maji so ga poimenovali CACAHUAQUCHTL. Bili so sigurni, da jim sadeže pošiljajo bogovi. Zato so drevo in sadeže nadvse častili. Znani so po visoki kulturi, ki nosi pečat kakava z vrezanimi imeni in znaki kakavovca. Zanje je kakav pomenil obstoj – plodnost in poimenovali so ga hrana bogov.

Kakavov napitek, ki so ga pripravljali Maji, je bil grenek, vanj pa so sprva mešali različne začimbe, kot so poper, čili, ipd.., da je imel veliko energijsko vrednost.
Kasneje, okoli leta 900 so ozemlje Majev prevzeli Tolteki, civiliziran narod, ki je kakav približal ljudstvu z vero, da bog daje vsem.
Kmalu za tem so na ozemlje privihrali borbeno in sovražno nastrojeni Azteki, ki so kakavov napitek častili kot dodatni vir energije bojevnikom. Pili so ga pa tudi na porokah, saj se sinonima plodnosti napitek ni znebil. Svojo pijačo so poimenovali: xocolatl, bila pa je grenka in mastna.

Na začetku 16. stoletja je Krištof Kolumb na svojem zadnjem pohodu po deželah Novega sveta (Južni Ameriki) prišel na rajski Karibski otok, kjer je doživel prvo bližnje srečanje s kakavom. Azteki so mu namreč za del njegovega tovora ponudili vreče kakavovega zrnja. Ker se je Kolumb čutil opeharjenega, oz kakavovim zrnom ni pripisoval nobene vrednosti, je s seboj v Španijo vzel le nekaj zrnc.

Samo nekaj let za njim je na omenjeno ozemlje stopil iznajdljivejši raziskovalec in pomorščak Hernan Cortes, ki je najprej zlomil Azteško cesarstvo in takoj za tem kakavovo zrno postavil za glavni gospodarski vir zaslužka. Ustanovil je plantaže kakavovcev in pridelavo in predelavo kakava spravil iz nenadzorovanega rastja med gospodarske panoge.

Kot je bilo že rečeno, je bil prvotni kakavov napitek – po domače rečeno – ogaben. Grenek kakav, po možnosti s čilijem in koruzo.. za energijo, nikakor pa ne za užitek.
V zadnjem času vladanja, so Azteki kakavu dodajali vanilijo, vendar to še ni pripeljalo do okusnega priboljška.. Prvi so užitne izdelke pričeli izdelovati Španci, ki so dodali sladkor, cimet, janež, klinčke in ostale sladke začimbe. Takrat so začeli z oblikovanjem čokoladnih tablic v namen priprave napitkov.

Čokolada, kot nekaj konkretnega za pod zob, pa se je rodila nič prej, kot v 19. stoletju…in sicer takole: namesto koruze, ki so jo dodajali Azteki, so Nizozemci pijači dodali škrob, ki je popil maščobo. Coenraad Van Houten, ki se mu cel vesoljni planet lahko zahvali za nepogrešljivi grižljaj dneva, je izumil stroj, ki je iz kakavovega zrna potegnil enormno količino kakavovega masla. Ker se nič ne meče stran, so suhe ostanke zmleli in tako je nastal kakav v prahu, ki ga še danes uporabljamo za meni najboljše sladice. Ker ga v tistem času še niso znali uporabiti, so ga skupaj s sladkorjem zmešali z maslom, ki so ga prej izvlekli iz zrna…pa je nastala gostejša masa….ČOKOLADA! Ja, šele v 19. stoletju. Kdo bi si mislil?!

Čokolada nedvomno vsebuje sladkor in maščobo….kalorije! Bolj je mlečna, več omenjenega ima v sebi. Vsaka tista s polnilom, pa naj gre za jogurt ali sadne mase, gre za več ali manj umetne materiale, ki vsebujejo dodaten sladkor in maščobe. Zato jej čim bolj črno čokolado, ki ima vseh neprijetnosti najmanj.

Seveda pa ima preljuba čokolada več pozitivnih lastnosti. Dvig razpoloženja vpliva na marsikaj in za vse to je zaslužna – čokolada.. Stres omili in ti da nove energije. Je odličen antidepresiv. Delno ima pozitivni učinek pri koncentraciji in pozornosti posameznika. Srce zaščiti z antioksidanti, kar pa lahko hitro izničimo s kozarcem mleka. Čokolada pospešuje rast kožnih celic, kar ugodno vpliva na hitro prihajajoče gube. Ima vpliv na celjenje ran ter tako zmanjšuje tveganja želodčnih luknjic. Najnovejši testi so dokazali, da ima anti učinek na karies, čemur bi lahko rekli narobe svet.. Vendar pa, ko govorimo o pozitivnih lastnostih, imamo v mislih črno čokolado z čim višjo stopnjo kakava.