Aktivnost

 

Reportaže

Knjige

Ha, vrtnarim

Male recepture za velike mojstre

Nasveti vse sorte

Žur

Ne morem brez ... čokolade !

Življenje je kot škatlica čokoladnih bonbonov… Nikoli ne veš, kaj dobiš.«
Tom Hanks v filmu Forrest Gump

Maji, hvala za čokolado!
 

Na območju Srednje in Južne Amerike je zraslo drevo..Drevo bogov, visoko tudi do 15 metrov.. In vse to že pred več kot 3000 leti. Maji so ga poimenovali CACAHUAQUCHTL. Bili so sigurni, da jim sadeže pošiljajo bogovi. Zato so drevo in sadeže nadvse častili. Znani so po visoki kulturi, ki nosi pečat kakava z vrezanimi imeni in znaki kakavovca. Zanje je kakav pomenil obstoj – plodnost in poimenovali so ga hrana bogov.

 

 

Trnova pot.. do ust
 

Kakavov napitek, ki so ga pripravljali Maji, je bil grenek, vanj pa so sprva mešali različne začimbe, kot so poper, čili, ipd.., da je imel veliko energijsko vrednost.
Kasneje, okoli leta 900 so ozemlje Majev prevzeli Tolteki, civiliziran narod, ki je kakav približal ljudstvu z vero, da bog daje vsem.
Kmalu za tem so na ozemlje privihrali borbeno in sovražno nastrojeni Azteki, ki so kakavov napitek častili kot dodatni vir energije bojevnikom. Pili so ga pa tudi na porokah, saj se sinonima plodnosti napitek ni znebil. Svojo pijačo so poimenovali: xocolatl, bila pa je grenka in mastna.

 

»Moč pomeni sposobnost prelomiti čokolado na štiri koščke in pojesti le enega.«
Judith Viorst

Kolumb : brez veze

Na začetku 16. stoletja je Krištof Kolumb na svojem zadnjem pohodu po deželah Novega sveta (Južni Ameriki) prišel na rajski Karibski otok, kjer je doživel prvo bližnje srečanje s kakavom. Azteki so mu namreč za del njegovega tovora ponudili vreče kakavovega zrnja. Ker se je Kolumb čutil opeharjenega, oz kakavovim zrnom ni pripisoval nobene vrednosti, je s seboj v Španijo vzel le nekaj zrnc.

 

 

Cortes: vem, zakaj gre…
 

Samo nekaj let za njim je na omenjeno ozemlje stopil iznajdljivejši raziskovalec in pomorščak Hernan Cortes, ki je najprej zlomil Azteško cesarstvo in takoj za tem kakavovo zrno postavil za glavni gospodarski vir zaslužka. Ustanovil je plantaže kakavovcev in pridelavo in predelavo kakava spravil iz nenadzorovanega rastja med gospodarske panoge.

 

»Saj ni res, da je čokolada nadomestilo za ljubezen! Ljubezen je nadomestilo za čokolado. Dejstvo je, da je čokolada veliko bolj zanesljiva, kot moški.«
Miranda Ingram

Pot v Evropo in po svetu

Kmalu za tem je kakav preplaval ocean, se naselil v Španiji, z njim pa se je ena izmed prvih evropskih držav srečala Nizozemska, ki je bila takrat del španskega kraljestva. S kolonijami so prenašali tudi kakavovec, ki se je udomačil tudi v Indiji in kasneje tudi na obali zahodne Afrike. Precej kasneje se je vzgoja kakavovcev razširila v Aziji.

V Evropi so dolgo časa čokolado uživali le premožni, se pravi plemstvo in vojska. Uporabljali so jo tudi kot zdravilo in dalo se jo je kupiti v lekarnah. Šele v 18. stoletju je čokolada ponovno prepotovala Atlantik nazaj, v severno Ameriko.

»Devet od desetih ljudi ljubi čokolado. Deseti vedno laže.«
John Q. Tullius

Ogaben zdravilni napitek

Kot je bilo že rečeno, je bil prvotni kakavov napitek – po domače rečeno – ogaben. Grenek kakav, po možnosti s čilijem in koruzo.. za energijo, nikakor pa ne za užitek.
V zadnjem času vladanja, so Azteki kakavu dodajali vanilijo, vendar to še ni pripeljalo do okusnega priboljška.. Prvi so užitne izdelke pričeli izdelovati Španci, ki so dodali sladkor, cimet, janež, klinčke in ostale sladke začimbe. Takrat so začeli z oblikovanjem čokoladnih tablic v namen priprave napitkov.

 

»Obstajajo štiri osnovne vrste prehrane: mlečna čokolada, temna čokolada, bela čokolada in čokoladne kroglice.«

Rojstvo
 

Čokolada, kot nekaj konkretnega za pod zob, pa se je rodila nič prej, kot v 19. stoletju…in sicer takole: namesto koruze, ki so jo dodajali Azteki, so Nizozemci pijači dodali škrob, ki je popil maščobo. Coenraad Van Houten, ki se mu cel vesoljni planet lahko zahvali za nepogrešljivi grižljaj dneva, je izumil stroj, ki je iz kakavovega zrna potegnil enormno količino kakavovega masla. Ker se nič ne meče stran, so suhe ostanke zmleli in tako je nastal kakav v prahu, ki ga še danes uporabljamo za meni najboljše sladice. Ker ga v tistem času še niso znali uporabiti, so ga skupaj s sladkorjem zmešali z maslom, ki so ga prej izvlekli iz zrna…pa je nastala gostejša masa….ČOKOLADA! Ja, šele v 19. stoletju. Kdo bi si mislil?!

Od takrat čokolada spreminja svet. Razširila se je čokoladna predelava, industrija slaščic, trgovine – čokoladne hiše, prilagajala se je embalaža, posoda, uporaba. Razširjali in dopolnjevali pa so se okusi z najrazličnejšimi začimbami, dodatki, polnili ali ovoji, ki so vsak dan predmet nove domišljije.

»Po približno 20 letih zakona sem pričel z odgrinjanjem površine le – tega. Mislim, da odgovor leži tam nekje med pogovorom in čokolado.«
Mel Gibson v filmu Kaj ženske hočejo.

Zrno na zrno…

Majhno kakavovo zrno se skriva v prelepem sadežu, ki ga rodi kakavovec. Vendar ni osamljeno, v enem pisanem sadežu jih najdeš kar do štirideset!
Drevo, ki uspeva v tropskem širšem območju ob ekvatorju, je zimzeleno. Sadeže pa se obira skoraj celo leto. O zrelosti se obiralci prepričajo na klasičen način – s trkanjem, kot velja za marsikateri tropski sadež.

Kakavova semena se nato do enega tedna sušijo na bananinih listih. Med procesom sušenja se med kemijskim postopkom (naravnim seveda!) v zrnih izostruje čokoladni okus. Sledi praženje in nato še enkrat postopek sušenja na bambusovih listih, ki pa traja do dvajset dni. Taka zrna pošljejo na pot – v tovarne čokolade. Tam jih razkoščičijo in pražijo na 100 stopinjah ali več. V stiskalnici ločijo koščico od lupine in iz koščice iztisnejo kakavovo maso. Ostane pa kakavov prah.

 

Piljenje arome, oblike…

Groba kakavova masa nastane, kot je že opisano: prah koščic in sladkor v prahu se zmeša s kakavovim maslom. Seveda pa je to testo, ki mu sledi še detajlna obdelava, dodelava z dodajanjem najrazličnejših začimb, sadnih polnil, oreščkov ali zmesi, ki jih narekujejo najmodernejši kulinarični trendi. Sledi oblikovanje, ki je eden važnejših postopkov do končnega uporabnika.

 

 

Minusi

Čokolada nedvomno vsebuje sladkor in maščobo….kalorije! Bolj je mlečna, več omenjenega ima v sebi. Vsaka tista s polnilom, pa naj gre za jogurt ali sadne mase, gre za več ali manj umetne materiale, ki vsebujejo dodaten sladkor in maščobe. Zato jej čim bolj črno čokolado, ki ima vseh neprijetnosti najmanj.

 

Plusi
 

Seveda pa ima preljuba čokolada več pozitivnih lastnosti. Dvig razpoloženja vpliva na marsikaj in za vse to je zaslužna – čokolada.. Stres omili in ti da nove energije. Je odličen antidepresiv. Delno ima pozitivni učinek pri koncentraciji in pozornosti posameznika. Srce zaščiti z antioksidanti, kar pa lahko hitro izničimo s kozarcem mleka. Čokolada pospešuje rast kožnih celic, kar ugodno vpliva na hitro prihajajoče gube. Ima vpliv na celjenje ran ter tako zmanjšuje tveganja želodčnih luknjic. Najnovejši testi so dokazali, da ima anti učinek na karies, čemur bi lahko rekli narobe svet.. Vendar pa, ko govorimo o pozitivnih lastnostih, imamo v mislih črno čokolado z čim višjo stopnjo kakava.

Vsebuje:

sladkor, maščobe, proteine, vodo, Kalij, Magnezij, Fosfor, Klor, Kalcij, Natrij, Železo, Nikel, Zink in Jod.