Padajo KOSTANJI

Od kruha revnih do modnih muh!

Vse današnje dobrote najdeš na Padajo kostanji.

Ponovno odkritje kostanja, kot surovine, podlage ali glavne sestavine kulinaričnih inovacij, prinaša na našo mizo nove idejno – okusne sestavljanke sladkega, slanega ali nevtralnega okusa.

Ob enem zgodovina uporabe kostanja govori o visoki hranljivosti. Njegove vrednosti so v

popolnem soskladju s sodobno prehrano in navadami.

Ime prinaša iz Turčije, po kraju Kastanis.

Cenjen je bil že v Antiki. Prihaja iz predela med Črnim in Kaspijskim morjem. V italiansko kulinariko

so ga uvedli Rimljani, predvsem pa menihi v srednjem veku. V Italiji so Kostanj poimenovali »Albero del pane«, kar

pomeni: Drevo kruha. Danes se v glavnem goji v Turčiji, Italiji, Španiji, na Portugalskem, Grčiji, Franciji in na

Balkanu.

Jedilni olupljeni kostanji so bogati z: beljakovinami, ogljikovimi hidrati, natrijem, kalijem, magnezijem, fosforjem, vitaminom A in C. 100 g olupljenih kostanjev vsebuje: 192 kcal.

Kostanji blagodejno vplivajo na organizem ob prekomerni kislosti in ga razkislijo. Ob enem imajo

lastnost, da črpajo iz telesa prekomerno vodo na nežen način.

Na Korziki se še danes ročno prideluje kostanjeva moka, ki služi kot glavna sestavina tradicionalnim jedem:
 

Kostanjeva polenta Kostanjevi ocvrtki Kostanjevi piškoti

V Toskani – deželi visoke kulinarike, je kostanj doživel največji ponovni razcvet, ki prinaša neslutene možnosti

kuhinjskega ustvarjanja. Kot so npr.: različne jušne mešanice, sestavina za pripravo svežih testenin, ali

pa k testeninam v omaki, polenta, marmelada, riž, nadomestek krompirja, kot dodatek zelenjavnim omakam

ali enolončnicam, kot priloga, k aziatski hrani, torte, peciva,…

Sladka polenta, ki ponovno zaseda vrhove kulinaričnih lestvic najboljših gostiln v Toskani, je stoletja veljala za kruh

revežev.

Vsakega oktobra tako gozdovi ponujajo nove možnosti ustvarjanja in kovanja nadgradnje kuharskih idej.