PIZZA STYLE

Svetovna uspešnica brez konkurence! Za vse starosti, prepričanja, okuse, sloje in rase…

Pizza - hrana revežev, ki niso imeli za kruh in so iz ostankov testa oblikovali kruhove bombice za glodat. Izvor pizze v Neaplju vsekakor ni naključje, saj Italiani in predsvem tisti na jugu že od nekdaj slovijo po iznajdljivosti predvsem v prehranjevalnem sistemu, ki mu rečemo na krato"špageti"in kasneje "pizza". Iz nič ali ostankov testa in zelenjave pričarajo neizmerno zadovoljstvo želodcu.

V 16. stoletju, ko so si na jugu Italije omislili pizzo, so se ljudje prehranjevali predvsem z lastno pridelano hrano z vrta in okoli hiše - zelenjavo, dišečimi travami in plodovi morja. Tako so si na ostanke testa položili malce zelenjave: paradižnika, sira, česna in oljčnega olja,  morda malo rib ter posuli z origanom.

V nekaj stoletjih je pizza postala neapeljska specialiteta in v juniju 1889 je pek Peter skonstruiral pizzo v čast kraljici Margheriti Savojski. Testo je oblekel v italiansko zastavo: okrasil ga je s paradižnikom (rdeče), mozzarello (belo) in baziliko (zeleno). Od taktat se prva poimenovana, najbolj znana, za večino Italianov in tudi zame še vedno najboljša in ta-prava pizza imenuje Margherita.

Pizza je postala atrakcija po drugih delih Italije in hitro se je pojavila tudi v Ameriki. Vsekakor pa Italiani skrbno pazijo na tradicijo in z njo povezano kvaliteto - predvsem testa. Pravila govorijo, da je treba pizzo pečti v krušni peči na drva pri 485 stopinjah največ 60 do 90 sekund, da je testo treba ročno raztegniti s prsti in nikakor valjati, da ne sme presegati 35 cm premera in da v sredini ne sme biti debela več kot 1 tretino cm.

Skozi čas je testo dobilo različne oblike od debelejšega do mehkejšega ali pa hrustljavega z večjim robom ali čisto brez, ampak ona ta-prava je še vedno neapeljska tanka s čvrstim gumijastim testom.

Osnovne sestavine testa: moka, ki je lahko pšenična, koruzna, pirina, ržena…. voda, ki se včasih zamenja z mlekom kvas, ki ga je včasih več in včasih manj (za večjo hrustljavost) sol, ki ji lahko dodamo začimbe (baziliko, origano, česen,…) nekateri že v maso za testo podtaknejo kakšno oljko, koruzo ipd…

Kar se pa nadeva tiče, pa težko srečamo dve enaki. Tudi, če se sestavine podvajajo, je ena rdeča, druga zelena, tretja pisana...…za vsak okus svoja….no limits!