Aktivnost

 

Reportaže

Knjige

Ha, vrtnarim

Male recepture za velike mojstre

Nasveti vse sorte

Žur

Otroci otrokom kuhamo zdravo tradicionalno kosilo!

Petek, 18.11.2016, Dan slovenske hrane je za projekt Kuhnapato pomenil tudi dejansko nadgradnjo poslanstva, ki ga že 6 let širi med slovenskimi osnovnošolci.

Na pobudo in s sofinanciranjem Ministrstva za zdravje želimo oplemenititi aktivnost Tradicionalni slovenski zajtrk v okviru nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti 2015 – 2025, z imenom Dober tek Slovenija.
Projekt Kuhnapato deluje pod častnim pokroviteljstvom predsednika vlade RS dr. Mira Cerarja.


Da bi jo tudi v praksi seznanili z rezultati in posledicami našega dela, smo ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc povabili na »ljubljansko kosilo«, ki ga je skupina mladih kuharskih mojstrov pripravila na OŠ Vižmarje Brod. Družbo so ji delali še podpredsednik ČZS Marko Alauf, ravnateljica Nevenka Lamut in mentorica skupine kuharjev Helena Videnič Sterle. Ogledala si je delo v šolski kuhinji, kamor so ta dan smeli stopiti osnovnošolci 40 šol vse Slovenije, ki so s pomočjo šolskega kuharskega osebja pripravljali kosila za svoje sošolce in učitelje. Za tem so mladi chefi postregli s kosilom: šmarnogorski ričet in ljubljanske skutne palačinke s pehtranom in medom ter pojasnili zakaj so si izbrali prav te jedi. Seveda gre za obujanje prehranske dediščine z upoštevanjem lokalne prisotnosti sestavin in letnega časa ter pripravo jedi, ki sovpadajo z lokacijo posamezne osnovne šole. Bila je priča glasnemu aplavzu in poklonu otrok vseh starosti, omenjene OŠ, ki so kosilo pojedli do zadnje drobtinice ali kot ministrica, želeli »repete«.


Na »mini« tiskovni konferenci, ki je sledila in kjer so ob številnih novinarjih, glavni izpraševalci bili otroci, smo izvedeli, kaj sama uživa za kosilo, koliko dnevnih obrokov svetuje otrokom glede na telesno dejavnost, da je ena njenih bolj priljubljenih jedi prav ričet in da bi svojo jed najraje poimenovala: »sprehod po vrtu«, ob sezonskih danostih seveda. Morda pa otroci prevzamejo nasvet in pripravijo jed ob naslednji priložnosti. Podarili smo ji knjigo, ki so jo ustvarili osnovnošolci Slovenije med 5. epizodo projekta Kuhnapato in sprejela jo je s solzami sreče v očeh.


S solzami sreče v očeh skupin mladih kuharjev ter z nasmeški do ušes, ponosom in veliko spodbudo za nadaljnjo pripravo kosila, se je tako končala prva epizoda priprave zdravega tradicionalnega ali lokalno značilnega kosila po nekaterih slovenskih osnovnih šolah. Ovacije, aplavzi zbranih sošolcev, učiteljev, predvsem pa poklon kuharjev, glasno mlaskanje ob hranjenju, spoštovanje truda sošolcev, ki nekateri še niso prerasli šolskih kuhalnic, so neprecenljiv trenutek, ki med mlado generacijo spleta prav posebne vezi na nekih novih dimenzijah. Izven šolskih klopi, kjer velikokrat gre za tekmovalnost, se ustvarja spoštovanje, prijateljstvo in predvsem odnos do dela, lokalne zdrave hrane, se motivira mladostnike k zdravemu načinu prehranjevanja, na njim bližnji način in že s prvo akcijo dosega nepričakovane rezultate.


Na OŠ, ki so se priključile letošnjemu projektu so »stvar« vzeli zares in prav na vsaki po svojih zmožnostih vključili neko dodano vrednost, kot npr.: motivirali k prijavi na kosilo tudi tiste otroke, ki sicer kosila v šoli ne jedo, uprizorili tržnico zdrave hrane v šolskih avlah, za pripravo kosila uporabili tudi gospodinjske učilnice, v proces priprave pogrinjkov in strežbe vključili dodatne skupine otrok, povabili občinske delavce in znane lokalne kuharje, ki so otrokom priskočili na pomoč pri preciziranju najfinejših okusov in sodobnega videza krožnika, kosilo pripravili tudi za sosednje vrtce,…. In to je šele začetek, saj se aktivnost mesečno (po odzivih nekaterih pa še pogosteje) nadaljuje vse do marca.


Zahvaljujemo se Ministrstvu za zdravje, ki nam je zaupalo in ponudilo izziv nadgradnje poslanstva projekta Kuhnapato, vsem partnerjem, ki nas spremljajo že od prvih korakov in ki so v projekt verjeli, ko nobeden od nas ni vedel, v kaj se bo razvilo gibanje Kuhnapato, medijem, ki nam pomagate glas o odličnih slovenskih jedeh širiti med javnost, vsem kuharjem in etnologom, ki nam pomagate z verodostojnimi informacijami, predvsem pa učiteljem v vlogi mentorjev mladih kuharskih nadobudnežev, ki s primerno motivacijo zdrav način prehranjevanja počasi sprejemajo za svoj vsakdan in to prenašajo na svoje vrstnike.


Dober tek Slovenija!

 

 

 

 

 

RAZPIS KuhnaPaTo_TSZ_Dober tek Slovenija_2016/2017
Osnovnošolski projekt na ravni slovenskih regij in pokrajin
Otroci otrokom pripravimo zdravo tradicionalno slovensko kosilo!
  

 

»Danes smo v šolski kuhinji »Chefi« mi! Za obiskovalce naše osnovne šole bomo pripravili zdravo tradicionalno kosilo, ki bo povezano z zgodovino prednikov našega kraja. Ob enem bomo uporabili lokalno pridelano hrano, v večini zelenjavo iz naše okolice ali sestavine, značilne za naš kraj. Z receptom in postopkom priprave bomo seznanili osebje v naši šolski kuhinji, jim priskočili na pomoč in sestavili krožnik, ki bo privlačen za naše oči ob tem pa hranilno in energetsko uravnotežen. Z njim bomo očarali sošolce. Tako bomo kos tudi najzahtevnejšim šolskim nalogam in ostali bomo zdravi!«

** dodatna navodila za OŠ, ki nimajo lastne kuhinje v razpisu

 

razpis_kuhnapato_tzs_dober-tek-slovenija_2016-17.pdfprijavnica-2016_2017.pdfokroznica-tsz-2016--september-.pdf
izobrazevalni-seminar-program.pdf  

 

 

Recepti, iztrgani iz pozabe naše kulturno prehranske dediščine, ki so jih na podlagi medgeneracijske komunikacije in raziskovalnega dela v 5ih letih delovanja, obudili osnovnošolci v projektu KuhnaPaTo, naj vam služijo za orientacijo ali pomoč. Skozi 5 let dela smo "obdelali" različne kategorije jedi, od enolončnic ali jedi na žlico, močnatih slanih in sladkih, sladic, prigrizkov in vsega ostalega, značilnega za posamezne mikro regije, kar so v zadnjem letu otroci pripravili tudi na sodoben, njim všečen način. 

Gre za jedi naših prednikov in so odraz težkega življenja delavskega ali kmečkega prebivalstva, ki so energijo dobivali tudi z določeno količino maščobe. Temu se je danes moč izogniti in maščobo ali meso včasih zamenjati ali kombinirati z zelenjavo. Večina jedi je lahko podlaga za zelenjavni ali sadni dodatek, ki bo jed dodatno oplemenitil po okusu in hranilnosti. 

Jedi, oz. recepti so razporejeni po širših regijskih skupinah, vendar so med njimi tudi take, ki se smejo pojaviti v marsikateri regiji ali jo zamenjati, zato svetujemo ogled vseh receptov. Med njimi boste našli jedi, primerne za kosilo ali poobedek, morda za predjed ali celo zajtrk. 

Naj bodo te in vse ostale jedi, ki jih bodo skozi projekt ponovno med nas postavili osnovnošolci, v veselje in zdravje ne le na dan tekmovanja. Naj postanejo naš in vaš vsakdan.

 

recepti-zgornja-in-spodnja-savinjska-dolina-in-koroska.pdf
recepti-prekmurje-in-prlekija.pdf
recepti-posocje--goriska-brda--vipavska-dolina--slovenska-istra--kras.pdf
recepti-posavje--zasavje--kozjansko--bizeljsko--dolenjska.pdf
recepti-osrednja-slovenija.pdf
recepti-maribor--dravsko-in-ptujsko-polje--dravska-dolina.pdf
recepti-gorenjska.pdf

...lahko bi bil predstavnik regije...

...in bi me ponudili, kot lokalno - tradicionalno jed, po zapovedih zgodovine ali sodobnih kulinaričnih zakonitosti...domačim ali tujim turistom ter se z mano postavili vštric ostalim kulinaričnim velesilam...

 

Hrana je (ali bi morala biti) z roko v roki povezana s turizmom in tako povod za turistične premike, obisk posamezne dežele ali mikro regije. Hrana je podlaga za dobro počutje in še tako zanimiv muzej ali naravne dobrine ne odtehtajo, če s tem ni povezana okusna in očem všečna tradicionalna jed. Tega se v svetu seveda zelo zavedajo in nosijo kot logični del vsakdana v sebi. Žal se pa mi tega v veliki večini moramo učiti: biti ponosni na svoje in to samozavestno ponuditi obiskovalcem. Med drugim so današnje glavne svetovne polemike ali debate prav na temo lokalne (tradicionalne) hrane. Tukaj je treba poudariti, da gre za razliko med: jedjo s tradicijo, kot zgodovinsko zapuščino prednikov ali pa izmišljotino, ki se sicer izdela iz lokalnih sestavin. Če so le-te povezane s tradicijo (kranjska klobasa, bohinjski sir, trnič, jetrnca, ...), se jim pol oprosti, vsekakor pa jih je na krožnikih naših glasnih "turističnih vabiteljev" vse premalo in vse preveč takih, ki ne označujejo kulture prednikov, tradicije ali lokalnih posebnosti, so nevezane na letni čas ali geografsko lego regije ali kraja. 

Najdemo jih v nekaterih domovih ob posebnih priložnostih ali v redkih domačih gostilnah.

Primeri, ki so jih v 5ih letih raziskovanja po lastni kulturno - kulinarični zgodovini ustvarili slovenski osnovnošolci, tudi z namenom, da se bodo z njimi slovenski gostinci lahko samozavestno bahali gostom:

 

smetanča ali smetenjak z

bohinjsko trdinko - Bohinj

sirkovi štruklji - Kobarid

Še veliko več okusnih, lokalno značilnih ali tradicionalnih jedi z recepti in postopki priprave ter zgodbami, ki so krojile takratno kulturo posameznih skupin prebivalstva, najdete v knjigah...

Naprej...